Šentrupertski župan Rupert Gole je poudaril tudi pomen državne in druge finančne podpore ter vključevanje zasebnega kapitala. Lokalne skupnosti bodo namreč ravno z javno-zasebnim partnerstvom zmogle postoriti to, kar je potrebno za njihov energetski prehod. Veliko pa bo treba postoriti tudi za tovrstno osveščanje občanov, je dejal. Predstavnik podjetja Smartis Blaž Golob je opozoril, da je treba v omenjene projekte vključiti čim več deležnikov. Državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Miha Marenče pa je menil, da je za večji energetski preboj potrebno povezati občine in deležnike na višjih in nižjih ravneh. Hkrati je treba spoštovati projektna pravila in pravila zagotavljanja projektnega denarja. Združene občine so tiste, ki lahko podobno kot šentrupertska občina z vidika energetike in izrabe biomase ustanavljajo tovrstne centre. Država pa jim lahko pri tem pomaga pri preskrbi z lesom, ki prihaja iz njenih gozdov. S tem bi les predelali doma in ustvarili večji dobiček ter večjo korist predvsem v obliki novih delovnih mest, je dodal Marenče.
Program prehoda v zeleno gospodarstvo
Državna sekretarka ministrstva za okolje in prostor Tanja Bogataj je poudarila, da so na ministrstvu začeli pripravljati program prehoda v zeleno gospodarstvo, ki predpostavlja sklop dejavnosti in določa nosilce projektov. Glavna usmeritev je povezovanje države, občin, gospodarstva in nevladnih organizacij. Pomembno vlogo pri vse tem pa imajo mladi, za katere razvijajo nove pristope in strokovna izobraževanja. Tudi sekretar ministrstva za infrastrukturo Tilen Smolnikar je pri tovrstnih projektih občine pozval k povezovanju in razmišljanju v smeri, da bi projekte energetske prenove izvajali v paketih, kar bilo koristno predvsem za manjše občine. Občine je še pozval, naj začnejo s postopki energetskih pregledov in izdelave investicijskih dokumentacij, da bi lahko projekte energetske prenove začeli izvajati že prihodnje leto. Predsednik skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar je ocenil, da bi morale občine projekte energetske prenove razumeti kot svojo priložnost. Po drugi strani pa morajo imeti za kaj takega tudi finančno zmožnost. Hkrati je opozoril, da bi se morali projektno povezovati tudi na ravni regij, ki pa jih Slovenija še nima.
Slovenija bi morala izkoristiti lastne zmožnosti
Okrogle mize se je udeležil tudi predsednik konzorcija lokalnih energetskih agencij Anton Pogačnik, ki je izpostavil, da bi morali v Sloveniji izkoristiti lastne zmožnosti. Predvsem na področju obnovljivih energetskih virov in tako čim bolj nadomestiti fosilna goriva. Hkrati bi se morali zaradi dobrih zgledov in financiranja čim bolj vključiti v tovrstne evropske projekte, je še dejal. Okroglo mizo je pripravila medijsko-založniška hiša Energetika.net, ki je danes šestič podelila nagrade občinam, ki so največ storile na področju učinkovite izrabe energije in uvajanja obnovljivih virov. Nagrado so prejele občina Šentjur med velikimi občinami, občina Bled med srednjimi in občina Brda med majhnimi občinami. Ta goriška občina je tudi letošnja absolutna zmagovalka natečaja, ki je naslov prevzela od letošnje gostiteljice občine Šentrupert.
