Pravna podlaga za razporeditev prosilcev za azil, upravičenih do mednarodne zaščite, je 78. člen pogodbe EU, ki v primeru izrednih razmer zaradi nenadnega pritoka tretjih državljanov omogoča uvedbo začasnih ukrepov v pomoč najbolj obremenjenim članicam.
Komisija danes sploh prvič predlaga uporabo tega mehanizma za krizno odzivanje v pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo Sircev in Eritrejcev, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter so se zatekli v ti državi po 15. aprilu letos oziroma se še bodo po sprožitvi mehanizma.
V Bruslju predlagajo prerazporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, in sicer 24.000 iz Italije in 16.000 iz Grčije, v druge članice unije v prihodnjih dveh letih. To je približno 40 odstotkov vseh prosilcev za azil, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so vstopili v ti državi v letu 2014.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Komisija je v primerjavi s prvim predlogom, ki ga je predstavila pred dvema tednoma, spremenila razdelitveni ključ. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,24 odstotka teh oseb iz Italije in Grčije, kar pomeni 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije.
Članice bodo iz evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (Amif) prejele 6000 evrov za vsako osebo, ki jo bodo sprejele v sklopu sheme. V podporo tej dveletni shemi bo iz proračuna EU namenjenih 240 milijonov evrov.
Komisija je predstavila tudi podroben predlog za preselitev 20.000 oseb, upravičenih do mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije, pri čemer razdelitveni ključ ostaja enak. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih sprejela 1,03 odstotka ali 207 teh oseb.
V Bruslju želijo, da bi bili obe shemi obvezni. Članice bodo odločitev o shemi za pomoč Italiji in Grčiji z razporeditvijo beguncev sprejemale s kvalificirano večino. Predlog za vzpostavitev druge sheme pa je le priporočilo, ki nima podlage v pogodbi EU.
