Slovenija

Od kod Matjažu Rakovcu milijoni?

Žiga Kariž
27. 5. 2015, 12.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Čeprav so zadnja tri leta najbolj znane slovenske revije poslovale dobro, bi se lahko še ta teden, ko bo znana odločitev NKBM, vse spremenilo. S tem, ko bi Nova KBM revije prodala v negotovo roke Matjaža Rakovca in podjetja Prima, bi namreč resno ogrozila delovna mesta 49 zaposlenih.

sta

V naši državi smo se v zadnjih nekaj letih očitno navadili, da blagovne znamke, ki so bile v preteklosti del življenja vsakega Slovenca, propadajo ali pa so predmet nenavadnih mešetarjenj, pri katerih denar podjetja in še kakšne banke ponikne neznano kam, nastalo škodo pa rešujejo davkoplačevalci. Kot kaže, nas tudi milijarde, vržene v bančno brezno, niso izučile in lahko sumljive rabote pričakujemo tudi v prihodnje.

sta

Kako si drugače razlagati dogajanje okoli blagovnih znamk, ki so nekoč pripadale podjetju Delo revije? Jana, Lady, Stop, Naša žena, Moj mikro, KiH sicer še danes na trgu slovenskih revij zavzemajo najvišja mesta po priljubljenosti, a njihova usoda je bila že večkrat negotova, predvsem zaradi nenavadnih odločitev bank. Blagovne znamke je namreč pred leti za kredit pri NKBM v višini 13 milijonov evrov zastavil Matej Raščan, takratni lastnik Delo revij. Ko kreditov ni zmogel odplačati, je banka blagovne znamke zasegla in jih prodala na dražbi.

Zaradi visoko postavljene cene interesa ni bilo prav veliko. Agonijo podjetja in zaposlenih je rešilo podjetje Salomon, d. o. o., del skupine Media24, ki je z NKBM podpisalo pogodbo o lizingu, s katero se je obvezalo banki v 10 letih plačati 10 milijonov evrov in prevzeti tudi zaposlene. Tako so rešili 49 od 60 delovnih mest in uspešno sanirali blagovne znamke.

Rok za izbiro novega lastnika se izteče v petek.

A kmalu so se zadeve začele zapletati. Medtem ko je podjetje Salomon pričakovalo, da bo po tem, ko bo odplačalo 10 milijonov evrov, postalo lastnik omenjenih blagovnih znamk, so na banki prepričani, da gre za najemno pogodbo, in bi po desetih letih želeli blagovne zanamke zopet v svojo last. Poleg tega sta se banka in podjetje zapletla v sodni spor, saj NKBM ni spoštovala določil pogodbe in v upravljanje nikoli ni predala vseh blagovnih znamk. Revijo Radar danes izdaja podjetje Aneks, revijo Avto magazin pa celo Adria Media, največji konkurent podjetja Salomon na trgu revij.

Po več letih lizinga sta bili opravljeni tudi dve cenitvi, ki sta pokazali, koliko so v resnici vredne blagovne znamke. Rezultati so pokazali, da je bila vrednost 10 milijonov močno pretirana in da je realnost nekje med 3 in 4 milijoni evrov.

Mediaspeed

Banka ima čas za odločitev do konca tega tedna. Predvsem tiste, ki revije ustvarjajo, zanima, kakšna bo njihova usoda. 49 zaposlenih po treh letih in pol ponovno trepeta za svoja delovna mesta, medtem ko s strani NKBM o postopku prodaje ni nikakršnih izjav, ki bi jih lahko vsaj malce pomirile.

Salomon je zato obvestil NKBM, da bo prekinil lizinško pogodbo, in se odločil, da bo blagovne znamke, s katerimi uspešno upravlja že tri leta in pol leta, poskušal od banke odkupiti. Banka NKBM je po odpovedi pogodbe začela iskati novega kupca. Zanimivo je, da so podatki o tem, kdo vse je oddal ponudbo in koliko je ponudil, hitro zakrožili v javnosti, čeprav pri NKBM trdijo, da v Skupini Nove KBM konkretnih poslovnih odnosov in posameznih poslov v skladu z zakonom o bančništvu zaradi spoštovanja zaupnosti ne komentirajo. Kljub temu je pred dnevi časnik Reporter objavil, da so ponudbe oddala tri podjetja, in sicer podjetje Report oziroma Bojan Požar, podjetje Salomon in podjetje Prima z Matjažem Rakovcem, nekdanjim predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav. Ponudba Bojana Požarja naj bi bila prenizka, medtem ko se po naših podatkih preostali dve ponudbi gibljeta okoli 4 milijone evrov.

Katere kriterije bo NKBM upoštevala pri izbiri kupca blagovnih znamk, ne povedo. Kljub prispelim ponudbam so podaljšali rok za odločitev o izbiri kupca in se zavili v molk, vedno več pa je govoric, da naj bi uspelo podjetje Prima skupaj z Matjažem Rakovcem obrniti stvari v svoj prid.

Kako naj bi podjetje Prima, ki se ukvarja s tiskom in pripravo na tisk in je v letu 2014 ustvarilo 2,335.045 evrov prometa ter okoli pol milijona evrov dobička, uspelo zbrati dovolj denarja za nakup blagovnih znamk, ostaja skrivnost. Kakšna pa je vloga Matjaža Rakovca v podjetju in na kakšen način je s podjetjem, katerega niti naj bi vlekel Igor Štrumbelj, uradno pa ga vodi njegov sin Primož. "V podjetju Prima nisem zaposlen, sodelujem pri pripravi projekta za nakup blagovnih znamk Dela revij. Finančna struktura projekta je poslovna skrivnost, prav tako načrti v zvezi s posameznimi blagovnimi znamkami," nam je odgovoril Rakovec.

A dejstvo je, da podjetje Prima velik del svojih prihodkov ustvari s poslovanjem s podjetji v državni lasti, med drugim tudi s Triglavom, ki ga je več let vodil nihče drug kot Matjaž Rakovec. Poskušali smo izvedeti, kakšen obseg poslov je Triglav v času vodenja Matjaža Rakovca opravil s podjetjem Prima, a so nam iz zavarovalnice odgovorili, da gre za poslovno skrivnost.

Pojav nekdanjega predsednika uprave Zavarovalnice Triglav med potencialnimi kupci kaže na čudno prakso, ki smo ji priča v zadnjem času. Vodilni delavci nekdanjih državnih podjetij se namreč pojavljajo kot kupci nasedlega premoženja bank. Tega ne počnejo s svojimi podjetji, ampak se vedno prikažejo kot partnerji, praviloma manjšim podjetjem, ki na prvi pogled niti nimajo dovolj sredstev, da bi večmilijonske nakupe izvedli. Možnosti, da Rakovec skupaj s podjetjem Prima kupi blagovne znamke Delo revij, sta torej dve. Bodisi bo Rakovec dokapitaliziral podjetje Prima, ob čemer se bo seveda pojavilo vprašanje, od kod mu denar, ali pa se bo podjetje moralo zadolžiti. Z zanimanjem bomo spremljali, katera od bank, v katere smo zmetali milijarde davkoplačevalskega denarja, bo odobrila večmilijonski kredit in s čim bo ta kredit zavarovan.

Ob tem se morajo kupci zavedati, da bodo za okoli 4 milijone dobili le pravico do uporabe 44 blagovnih znamk, od katerih je živih in delujočih deset. Da bi nekdo, ki se z založništvom prej ni ukvarjal, spravil te revije v pogon iz nič, bo potreboval ljudi, opremo, poslovne prostore, izgraditi bo treba bazo naročnikov in arhiv ter vzpostaviti logistiko. Seveda vse to ni nemogoče, je pa drago in poleg štirih milijonov za blagovne znamke bi vsak, ki bi se tega posla lotil na novo, potreboval še zajeten kup denarja. Ob tem pa seveda ni pričakovati, da bo podjetje Salomon, ki je v te blagovne znamke v zadnjih treh letih in pol vložilo znatna sredstva, stalo križem rok.