Slovenija

Na današnji dan - Predhodnica slovenske vojske

uk
15. 5. 2015, 14.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Petnajstega maja 1991 začne v Teritorialni obrambi služiti vojaški rok prva generacija nabornikov.

sta

Po napadu Sovjetske zveze na Češkoslovaško avgusta 1968 je jugoslovanski politični vrh sprejel doktrino o splošni ljudski obrambi in sklep o ustanovitvi teritorialnih obramb republik in pokrajin. Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije je bila ustanovljena 20. novembra 1968. Po zmagi Demosa na volitvah v Sloveniji leta 1990 je centralna oblast v Beogradu ukazala razorožitev TO Slovenije, vendar ukaza v Sloveniji niso v celoti upoštevali.

Veliko orožja je takrat izginilo iz skladišč in je bilo pozneje uporabljeno pri ustanavljanju prvih enot Teritorialne obrambe Republike Slovenije. V Sloveniji je bil glavni štab TO ustanovljen 20. novembra 1968. V začetku je bilo poveljstvo skoraj izključno v rokah slovenskih častnikov, po letu 1974 pa je vse več vodilnih položajev v TO prešlo v roke srbskih častnikov JLA. Razlog za to je bilo vse večje nezaupanje srbskih politikov, ki so se bali demokratičnih gibanj v nekaterih republikah. V letu 1990 je Slovenija ustanovila nov štab TO. Sprejete so bile nove insignije, maja 1991 pa sta bila odprta prva učna centra za usposabljanje vojaških obveznikov na Igu pri Ljubljani in Pekrah pri Mariboru. Drugega junija istega leta je prisegla prva generacija slovenskih vojakov. Poveljevalni jezik v TO je bil slovenski, TO pa je bila organizirana v obliki odredov in brigad kot pomožna udarna sila JLA. V času drugega razvojnega obdobja TO RS (1975–80) so bili na podlagi v letu 1974 sprejetih zveznih zakonov, Zakona o ljudski obrambi, Zakona o vojaški obveznosti in Zakona o službi v oboroženih silah ter leta 1976 sprejetega republiškega Zakona o splošnem ljudskem odporu, ustanovljeni občinski štabi Teritorialne obrambe (OŠTO).

Ustanovljenih je bilo 60. OŠTO so bili ukinjeni v veliki reorganizaciji TO RS v aprilu oziroma maju 1991 v skladu z Zakonom o obrambi in zaščiti, ki je bil sprejet 29. marca 1991 in začel veljati 14. aprila istega leta. Tridesetega aprila so bili ukinjeni občinski štabi in naslednji dan (1. maja) ustanovljeni območni štabi. Po letu 1990 je bila TO organizirana kot samostojna vojska v skladu z ustavo RS, ki je bila sprejeta že leta 1990. 

Dogodki na današnji dan
1525 – s porazom Müntzerjeve kmečke vojske pri Frankenhausnu se konča nemška kmečka vojna 
1618 – Johannes Kepler znova dokaže svoj tretji zakon 
1718 – James Puckle patentira strojnico 
1795 – Napoleon Bonaparte vkoraka v Milano 
1911 – reli Österreichische Alpenfahrt prispe v Ljubljano 
1928 – izid risanke Plane Crazy, v kateri se prvič pojavi Miki Miška 
1931 – papež Pij XI. v okrožnici Quadragesimo anno objavi odnos Cerkve do socializma 
1940 – v ZDA so prvič naprodaj najlonske nogavice 
1945 – v Poljanah na Koroškem pride do še zadnjih bojev v 2. svetovni vojni v Evropi 
1957 – Velika Britanija na Božičnem otoku preizkusi svojo prvo vodikovo bombo 
2005 – odstavljen mufti za Slovenijo Osman Đogić 

Rojstva na današnji dan
1835 – Emile Leonard Mathieu, francoski matematik († 1890) 
1845 – Ilja Iljič Mečnikov, rusko-francoski bakteriolog, nobelovec 1908 († 1916) 
1864 – Vatroslav Oblak, slovenski jezikoslovec († 1896) 
1891 – Mihail Bulgakov, ruski pisatelj († 1940) 
1911 – Max Frisch, švicarski pisatelj, dramatik († 1991) 
1915 – Paul Samuelson, ameriški ekonomist, nobelovec 1970 († 2009) 
1929 – Andrew Willoughby Ninian Bertie, britanski plemič, častnik, jezikoslovec († 2008) 
1937 – Madeleine Albright, ameriška političarka češkega rodu 
1953 – Mike Oldfield, angleški glasbenik 
1982 – Alja Velkaverh, slovenska flavtistka 
1987 – Andy Murray, škotski tenisač 

Smrti na današnji dan
392 – Valentinijan II., rimski cesar (* 371) 
1175 – Mleh Armenski, vladar armenske Kiklije (* 1120) 
1242 – Muiz ud din Bahram, delhijski sultan 
1268 – Peter II., savojski grof (* 1203) 
1388 – Venčeslav I., nemški volilni knez, vojvoda Saške-Wittenberga (* 1337) 
1634 – Hendrick Avercamp, nizozemski slikar (* 1585) 
1782 – Marques de Pombal, portugalski predsednik vlade (* 1699) 
1879 – Gottfried Semper, nemški arhitekt, umetnostni zgodovinar (* 1803) 
1886 – Emily Dickinson, ameriška pesnica (* 1830) 
1920 – sir Owen Morgan Edwards, valižanski pisatelj, pedagog (* 1858) 
1986 – Theodore Harold White, ameriški pisatelj (* 1915)