Podnebne spremembe so dejstvo, ki mu ne moremo ubežati, so ob današnjem dnevu podnebnih sprememb opozorili na Agenciji RS za okolje (Arso). "Slovenija v absolutnem merilu pri izpustih toplogrednih plinov ne prispeva veliko, če gledamo izpuste na prebivalca, pa nismo več tako nedolžni," je menil direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant.
Thinkstock
Kljub temu, da se v javnosti in medijih pogosto pojavljajo dvomi o podnebnih spremembah, pa meritve žal kažejo, da je na našem planetu vedno bolj toplo in da to prinaša negativne posledice, je na današnji predstavitvi v prostorih Arso v Ljubljani dejal Bergant.
Globalno gledano je bilo leto 2014 najtoplejše, odkar imamo meritve, torej od leta 1880. Devet od 10 najtoplejših let smo zabeležili v 21. stoletju. "Na žalost ustavljanju globalnega ogrevanja nismo priča," je opozoril direktor urada za meteorologijo.
Celine se segrevajo hitreje kot oceani
STA
Celine se sicer segrevajo bolj kot oceani, zato tudi v Sloveniji in Evropi opažamo bolj intenzivno segrevanje, kot kažejo povprečja. "Če se je v zadnjih 135 letih globalna temperatura zraka dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend v Sloveniji bistveno bolj intenziven. Samo v zadnjih 50 letih smo zabeležili dvig za 1,7 stopinje," je opozoril Bergant. Tudi v Sloveniji devet do 10 najtoplejših let najdemo po letu 2000.
Globalno segrevanje ne prinaša le višjih temperatur, ampak tudi druge posledice, med drugim večjo pogostost in intenzivnost izrednih vremenskih in vremensko pogojenih dogodkov. "V Sloveniji so vse pogostejše suše, pa tudi poplave," je spomnil.
V letu 2013 smo v Sloveniji po še nepotrjenih oziroma neuradnih podatkih ustvarili okoli 18.150 kiloton izpustov ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je 11 odstotkov manj kot leta 1986.
Glede na leto 1986 je bil v industriji zabeležen padec izpustov za 59 odstotkov, k čemur je pripomogla tudi gospodarska kriza. V prometu pa je bil zabeležen porast za 169 odstotkov. Tudi v prometu je sicer gospodarska kriza po letu 2008 ustavila rast emisij, je pojasnila Tajda Mekinda Majaron z Arsa. Po izpustih na prebivalca je Slovenija malenkost nad povprečjem EU.
Slovenija je s podpisom kjotskega protokola prevzela obveznost zmanjšanja izpustov do leta 2012 za osem odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Izpusti so sicer padli manj, a je Slovenija cilj vseeno dosegla oz. celo presegla, in sicer z uveljavitvijo ponorov, je opozorila Mekinda Majaronova. Za obdobje od 2013 do 2020 zavez še ni, cilji pa bi bili lahko določeni v Parizu. Cilj EU je sicer do leta 2020 zmanjšati izpuste za petino glede na leto 1990. Pri tem EU loči med emisijami, ki so vključene v emisijsko trgovanje, in tistimi, ki niso.
V prvi skupini naj bi se izpusti glede na leto 2005 zmanjšali za 21 odstotkov, in sicer z zmanjševanjem količine kuponov, ki bodo na voljo na dražbah. Ostale emisije naj bi se zmanjšale za 10 odstotkov, pri čemer so za vsako državo določeni posamični cilji. Slovenija lahko te izpuste celo poveča. "Trenutno smo za 11 odstotkov pod omejitvijo. Ali bomo pod njo tudi ostali, pa bo odvisno predvsem od sektorja prometa," je glede tega cilja povedala Mekinda Majaronova.
Kakšne so napovedi za Slovenijo?
STA
Damjan Dvoršek je predstavil trende in napovedi za Slovenijo. V obdobju od 1961 do 2011 se je temperatura pri nas v povprečju dvigovala za 0,33 stopinje Celzija na desetletje. Količina padavin se je zmanjševala za dva odstotka, višina snega pa za 15 odstotkov na vsakih 10 let. Sončno obsevanje se je povečevalo za dva odstotka na desetletje.
"Slovenija se segreva hitreje od preostanka sveta," je opozoril Dvoršek. Temperatura se hitreje viša v vzhodnem delu države, medtem ko je upad padavin statistično gledano opazen v zahodnem delu.
V letih do 2050 projekcije kažejo, da lahko v zimskem obdobju pričakujemo več, v poletnem pa manj padavin. Temperature bodo predvsem pozimi in poleti višje, v celoti gledano pa se bodo ogrevale vse regije.
Gregor Gregorič z Arsa je opozoril na vse pogostejše pričakovane kmetijske suše. Ob tem pa je dodal, da se bomo morali v primeru, da bodo obdobja med sušami v kmetijstvu res vse krajša, počasi vprašati, ali še gre sploh za naravne nesreče ali je to že podnebna danost.
Podnebne spremembe bi nas morale skrbeti, je poudarila Tanja Cegnar. Vplivajo na količino in kakovost pridelane hrane in njene globalne cene, na razpoložljivost vode in dostopnost energentov in drugih naravnih virov. Svet bo moral kmalu nasloviti vprašanje podnebnih beguncev, se soočiti s politično nestabilnostjo in širjenjem bolezni. "Ni ogrožen planet, ampak naša civilizacija," je opozorila Cegnarjeva.
STA
STA
