Predlog zakona, ki ga vlada v DZ pošilja po rednem postopku, predvideva, da bodo morali zavezanci, preden bodo natisnili račun, tega prek internetne povezave potrditi na Finančni upravi RS (Furs), je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
V primerih, ko internetna povezava ne bo mogoča, bodo lahko račune izdali s pomočjo vezane knjige računov, račune pa nato v dveh delovnih dneh naknadno potrdili na Fursu.
Sistem bo po predlogu zaživel z 2. januarjem 2016.
Predvidenih ni nobenih izjem - račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune.
Sistem bo po predlogu zaživel z 2. januarjem 2016. Predvideno je dveletno prehodno obdobje, do konca leta 2017, v katerem bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali na Fursu.
OZS: Uvedba davčnih blagajn bo velik strošek za gospodarstvo
Uvedba davčnih blagajn bo pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo, ponovno opozarjajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Vlada bo po njihovem mnenju z uvedbo davčnih blagajn prekršila zavezo iz socialnega sporazuma, da gospodarstva ne bo dodatno obremenjevala.
"Obrtniki in podjetniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov. Od 31. januarja letos pa so elektronske davčne blagajne obvezne za vse, ki prometa ne evidentirajo ročno. To po naši oceni povsem zadostuje," so zapisali v OZS.
Po njihovem mnenju marsikatero podjetje ne bo preneslo še enega finančnega bremena, zato vlado v primeru nezadovoljivih učinkov po uvedbi davčnih blagajn že sedaj pozivajo k odgovornosti. "Davčnih blagajn pa ne bodo uporabljali šušmarji, tako da država s tem ukrepom ponovno kaznuje legalne obrtnike in podjetnike, ki plačujejo davke in prispevke," je poudaril predsednik OZS Branko Meh.
OZS namesto uvedbe davčnih blagajn predlaga znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave "vsak račun šteje" in dvig davčne morale.
Pred časom so predlagali tudi, da v primeru uvedbe davčnih blagajn, stroške nakupa in vzdrževanja, ki po ocenah OZS povprečno znašajo od 1500 do 1800 evrov na leto, nosi država sama. Ne strinjajo se namreč z oceno Finančne uprave RS, da se bodo stroški zavezancev glede na to, ali že zdaj uporabljajo računalniške registrske blagajne in imajo možnost dostopa do interneta, gibali od nič do približno 300 evrov.
"Prakse tujih države kažejo, da davčne blagajne ne prinesejo pravih učinkov, ampak pomenijo zgolj dodatno obremenitev gospodarstva. Primer za to so Grčija, Švedska in Italija, kjer davčne blagajno imajo, vendar so davčne utaje še vedno velike," so še dodali v OZS.
