V obeh kriznih centrih lani pomagali več ljudem kot leto prej
V kriznih centrih v Mariboru in Piranu je na voljo skupaj 42 mest. Tam lahko poiščejo zatočišče odrasle žrtve nasilja, ženske in matere z otroki, ki se kot žrtve družinskega nasilja same odločijo za umik ali/in s posredovanjem policije ali drugih strokovnih služb. Namestitev je možna za obdobje do treh tednov, v izjemnih primerih tudi dlje.
Tako kot v kriznih centrih za mlade tudi v kriznih centrih za odrasle v zadnjih letih beležijo povečan obisk. Lani so imeli 3049 nočitev, medtem ko leto prej 2901, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Poleg javne službe so žrtvam nasilja na voljo še druge oblike pomoči, ki jih pretežno izvajajo nevladne organizacije, v manjši meri pa tudi javni zavodi kot dopolnilno dejavnost. V programih varnih hiš, zatočišč in materinskih domov je na voljo 430 postelj, ki so okoli 80-odstotno zasedene. V okviru mreže pomoči deluje tudi specializiran telefon za pomoč žrtvam nasilja.
"Število žensk, žrtev nasilja, ki potrebujejo varno namestitev, opazneje narašča od leta 2010. Ekonomska kriza je zagotovo ena izmed okoliščin, ki vpliva na stisko ljudi in s tem doprinese k porastu nasilja v družini. Hkrati pa je tudi ozaveščanje in informiranje javnosti o oblikah pomoči večje, posledično pomoč poišče vedno več uporabnic, žrtev nasilja," sta za STA pojasnili vodja ljubljanskega nevladnega kriznega centra Ljubomira Rataj in predsednica Društva ženska svetovalnica Lucija Užmah.
V omenjenem centru je v dobrih devetih letih delovanja bivalo skupno 574 žensk in 454 otrok, v prihodnje pa načrtujejo širitev namestitvenih kapacitet. "Zasedenost našega kriznega centra namreč konstantno raste, v lanskem letu je bila na primer povprečna zasedenost 85-odstotna, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa skorajda 95-odstotna," sta dodali.
Na ministrstvu za delo posvečajo tej problematiki v zadnjih letih veliko pozornosti, kar se vidi tudi po višini sofinanciranja programov. Tako bodo letos za socialnovarstvene programe namenili 2,45 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot lani.
Na področju namestitvenih programov načrtujejo širitev mreže v okviru svetovalnic za žrtve nasilja po vsej Sloveniji in vzpostavitev še enega materinskega doma v severovzhodni Sloveniji. Prav tako načrtujejo krepitev preventivnih oblik pomoči ljudem v stiskah in njihovim družinam.
Veliko nasilja še skritega
V kriznem centru sta žrtvam nasilja na voljo prenočišče in hrana. "Skrbimo tudi, da zberemo dovolj oblačil, obutve in igrač, ker večina nameščenih pride k nam brez nujnih osebnih stvari," je za STA povedala vodja Kriznega centra za žrtve nasilja v družini Maribor Vilma Kersnik. Od odprtja leta 2009 so pomagali že več kot 420 ženskam in 460 otrokom.
Žrtve nasilja prihajajo iz različnih starostnih, izobrazbenih in poklicnih skupin. Nekaj je popolnoma nepismenih - v večini tujk in starejših Romkinj -, nekaj pa je tudi žensk z akademsko izobrazbo. "Zaskrbljujoče je, da je iz leta v leto več takšnih, ki so kljub končani izobrazbi brez zaposlitve ali zaposlene na nižje plačanih delovnih mestih," je pojasnila Kersnikova.
"Zavedamo se, da število nameščenih pri nas še zdaleč ne pokriva realne številke storjenega nasilja," je poudarila. "Če ugotovimo, da še vedno ostaja nasilje skrito za štirimi stenami, potem lahko z gotovostjo trdimo, da se bo povpraševanje po pomoči, ki jo ob nasilju nudijo krizni centri za odrasle žrtve nasilja, še zviševalo."
Za učinkovito preprečevanje nasilja nujna nična toleranca
Po mnenju Kersnikove sta za učinkovito preprečevanje nasilja v družbi ključna dva pogoja. Prvi je resnična, ne samo deklarativna, nična toleranca do vseh vrst nasilja. Drugi pogoj, ki mora biti izpolnjen, pa je multidisciplinarnost in možnost vstopa v mrežo brezplačne psihosocialne pomoči, specializirane za delo z žrtvami in na drugi strani specializirane za delo s povzročitelji nasilja.
Nujne so tudi nekatere zakonodajne spremembe, kot na primer da se prepoved približevanja povzročitelju ne izreče samo do matere ampak tudi do otrok, čeprav se nad njimi ni neposredno izvajalo nasilje. Treba bi bilo sprejeti zakonodajo, da se iz skupnega bivališča odseli povzročitelj in ne žrtev. "In nujno je potrebno v kazenski zakonik vrniti psihično nasilje med dejanja, ki se preganjajo kot kazniva," je še navedla Kersnikova.
Pomoč osredotočena predvsem na ženske in otroke
Po statističnih podatkih je 95 odstotkov žrtev nasilja žensk, zato je nacionalna mreža pomoči usmerjena na pomoč ženskim žrtvam in otrokom. Moški, ki se znajdejo v vlogi žrtve nasilja v družini, imajo enake možnosti za zaščito in pregon povzročitelja, nimajo pa stalne namestitvene kapacitete - kriznega centra, ki bi bil ustanovljen v okviru socialnega varstva.
