Pred nekaj tedni smo lahko spremljali jezo in nemoč stanovalcev bloka v Ljubljani, ki so se uprli upravljavcu bloka, ki je mimo njihove volje izbral izvajalca prenove fasade in se v njihovem imenu celo zadolžil. V uredništvo redno dobivamo klice ljudi, ki živijo v blokih in se jim godi krivica, a ne morejo ničesar storiti. Srečali smo se z mamico, ki se je znašla v hudi finančni stiski. Izseliti se je morala iz 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja ter se preseliti v bivalno enoto, veliko 19 kvadratnih metrov. Stroški najemnine so se resda znižali, a znesek na položnici upravnika je ostal isti: 180 evrov za manj kot 20 kvadratnih metrov prostora. Te dni so k nam prišli stanovalci bloka, v katerem so se celo uspeli dogovoriti, da bodo upravljavca zamenjali. A kaj jim pomaga, ko ta že leto dni ne želi predati dokumentacije, in tako kljub odpovedi še vedno opravlja in zaračunava svoje delo. Največji šok so zagotovo doživeli stanovalci blokov, katerih upravniki so denar, ki je bil namenjen za plačilo vode in ogrevanja, samovoljno prerazporedili drugam oziroma si nabrali več sto tisoč evrov dolgov, tako da je stanovalcem, čeprav so redno poravnavali svoje račune, grozilo, da jim bodo ugasnili ogrevanje.
Primere bi lahko naštevali v nedogled. Vsaka stavba v Sloveniji, ki ima več kot osem enot, je po zakonu obvezna imeti upravnika. V Sloveniji je približno 520.000 naseljenih stanovanj in vsak mesec se na račune podjetij, ki se ukvarjajo z upravljanjem nepremičnin, zlijejo milijoni evrov.
Poleg tega ta podjetja razpolagajo tudi z denarjem, ki se nabira v rezervnih skladih, in vodijo vse investicije, potrebne za vzdrževanje bloka. A nadzora nad njihovim delom praktično ni. Področje sicer urejajo stvarnopravni zakonik, stanovanjski zakon, pravilnik o upravljanju ... A če so stanovalci nezadovoljni z delom upravnika, se morajo za to, da bi dosegli svoje, največkrat spustiti v tožbo. In v praksi je le malo verjetno, da se bodo vsi stanovalci bloka dogovorili za skupno tožbo. In ravno tega se očitno nekateri upravniki dobro zavedajo in spretno ribarijo v kalnem ter vedno večji del državljanov jemljejo za svoje talce.
Da na tem področju primanjkuje nadzora, se strinja tudi predsednica Združenja upravnikov nepremičnin Vera Zevnik. »Menim, da bi država morala vzpostaviti neke vrste institucionalni nadzor nad opravljanjem te dejavnosti,« je povedala za nas. Njeno mnenje je sicer, da nekateri medijsko izpostavljeni primeri slabih praks ne dajejo prave slike in da velika večina upravnikov to storitev opravlja korektno in pošteno.
Ravno nasprotno menijo ustanovitelji novega Društva dejavnih etažnih lastnikov Slovenije. Kot je povedal Gorazd Marinček, predsednik društva, se zdaj namreč pri upravljanju rezervnega sklada pogosto dogajajo nepravilnosti in zlorabe, izvajalci pa so izbrani v nasprotju z voljo etažnih lastnikov in načeli dobrega gospodarjenja. Upravniki praviloma ne poskrbijo za izbiro najugodnejšega ponudnika, temveč praviloma izberejo tistega, s katerim najbolje sodelujejo in od njega prejmejo provizijo.
Društvo zato predlaga spremembo stanovanjskega zakona. »V novem zakonu je treba opredeliti sankcije in organe, ki te sankcije izvajajo,« zahteva Marinček. Med predlogi društva je naštel tudi zahtevo po vsaj višješolski izobrazbi upravnikov, omejitev njihovega mandata na dve leti ter zagotovitev več pravic za etažne lastnike. Glede na to, da naj bi se v prihodnjih letih v Sloveniji prenavljal velik del stavb, bi morala država nujno poskrbeti, da bodo etažni lastniki, torej tisti, ki bodo večji del tega tudi plačali, dobili tisto, kar si želijo.
