Za predlog novele jih je od 75 prisotnih poslancev glasovalo 73, proti ni glasoval nihče. Za sprejetje zakona je bila potrebna dvotretjinska večina.
Do predloga so bili danes kritični zgolj v poslanski skupini ZaAB. Kot je dejal Jani Möderndorfer, nas bo od sprememb "bolela glava". Predvsem se mu zdi nesmiselno, da bo v DZ zaslišan kandidat, za katerega se sploh še ne bo vedelo, kateri resor mu bo zaupan.
Predlog novele je bil deležen načelne podpore poslanskih skupin že na seji DZ v začetku meseca. Predstavnik predlagateljev, Anže Logar (SDS), je danes spomnil, da je prvo branje razkrilo nekatera razhajanja, ki pa so jih na odboru DZ za zadeve EU uskladili. Podpredsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je pojasnil, da je odbor 10. aprila sprejel dva amandmaja, nato pa tudi v celoti podprl predlog novele.
Ta sedaj določa, da se kandidat, ki ga vlada predlaga na redni seji, predstavi pristojnemu odboru DZ, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo ter ga pošlje vladi. To mnenje za vlado ni zavezujoče.
Poleg tega predvideva, da se postopek izbire kandidata smiselno uporablja tudi za predlaganje slovenskega predstavnika na Evropskem računskem sodišču in v upravnem odboru Evropske investicijske banke.
Svoj predlog amandmaja je predstavila tudi Združena levica, a ga nista potrdila niti odbor niti danes DZ.
Kot je danes dejal Luka Mesec (ZL), so želeli spremembe, ki jih sicer podpirajo, narediti še odločnejše. Glede na njihov predlog bi se DZ seznanil z več kandidati vlade za evropskega komisarja, nakar bi vsi poslanci o njih tudi glasovali. Izmed potrjenih bi vlada sama izbrala najprimernejšega.
Novelo zakona je pripravila in v parlamentarni postopek 10. februarja vložila skupina poslancev SDS, da bi preprečili morebitne prihodnje zaplete pri imenovanju kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Postopek v slovenskem pravnem redu namreč do zdaj ni bil urejen.
