"Najprej smo se morali lotiti velikih finančnih vložkov v stvari, ki so očem skrite, kot so hidroizolacija in klimatske naprave," je povedala direktorica Hotela Kompas Bled Nataša Keršič Razinger in dodala, da so se nato lansko zimo lotili prenove sob z zamenjavo tapisonov, televizij, posteljnine, zaves in brisač. Uvedli so tudi nadstandardno kopalno kozmetiko in parfumiranje skupnih prostorov z eteričnimi olji. Na ta način so v blejski hotel prenesli nekatere prakse iz ljubljanskega Hotela Slon, ki je večinski lastnik blejskih hotelov Kompas in Lovec. "Naša filozofija je, da vplivamo na čim več gostovih čutil. Ker nimamo denarja za prenovo pohištva, pa že s takimi detajli lahko storimo veliko," je pojasnil generalni direktor Hotela Slon Gregor Jamnik. Prenova, v katero so v štirih letih vložili okoli milijon evrov, je bila nujna, saj hotel ni več zadostoval standardu štirih zvezdic in je bilo njegove namestitve na trgu težko prodati. Zadnja leta je hotel, ki ima 95 sob in poleti poka po šivih, beležil okoli 60-odstotno zasedenost. Po prenovi računajo, da bodo na račun večje privlačnosti lahko postopno povečali tako zasedenost kot ceno. Na ta način bi tudi izboljšali poslovanje, iz katerega zadnja leta ustvarjajo pozitivno ničlo. Zasedenost pred in po sezoni naj bi izboljšali zlasti s prenovljenimi petimi konferenčnimi dvoranami, ki jih bodo uradno odprli sredi maja.
Dve leti zapored je bil hotel zaprt
Zaradi prenove je bil hotel Kompas dve leti zapored pozimi zaprt in je vrata ponovno odprl tik pred velikonočnimi prazniki. To se je lani poznalo na približno pet odstotkih nižjih prihodkih, ki so znašali okoli štiri milijone evrov. Hkrati je bil to test, ali bi se morda hotelu splačalo, da bi bil zaprt vsako zimo. Vendar se je izkazalo, da so fiksni stroški kljub temu previsoki, dodatni problem pa je, kam z delovno silo. Že sicer imajo poleti skupaj s študenti okoli sto zaposlenih, pozimi pa polovico manj. Jamnik si želi, da bi Slovenija sprejela takšno zakonodajo, kot jo imata Italija in Avstrija ter uvedla sezonsko delo. "Zagotovo bi bili potem hoteli na Gorenjskem in ob obali, kjer je sezonskost turizma najbolj izrazita, veliko bolj dobičkonosni," je prepričan Jamnik, ki je tudi predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. Kot je poudaril, je to strateško vprašanje razvoja slovenskega turizma. Kot poseben problem je izpostavil tudi padanje cen hotelov, kar je posledica tega, da ugled Slovenije kot destinacije vse bolj tone, saj se za promocijo namenja bistveno premalo sredstev. Na Bledu pa Keršič Razingerjevo skrbi tudi to, ker zaradi pomanjkanja atrakcij in dogodkov turisti uhajajo v Ljubljano.
Hotelirji stopili skupaj
Vesela je sicer, da so blejski hotelirji v zadnjem letu vendarle stopili skupaj pri projektu Okusi Bleda in pri oblikovanju zimske pravljice. Želi pa si, da bi se tudi promocijsko usmerili na goste, ki jim je Bled kot destinacija pisan na kožo. To so gostje iz Velike Britanije, držav Beneluksa in Skandinavije. Veliko je tudi gostov iz Amerike, v zadnjem času pa prihajajo tudi skupine iz Arabskega polotoka.
