Poslovnik DZ ne določa roka, v katerem mora DZ glasovati o predlogu predsednika vlade za razrešitev ministra. Tovrsten predlog se sicer praviloma uvrsti na naslednjo redno sejo.
Ta se bo začela tretji teden v aprilu, zato Brglez pričakuje, da bo predsednik vlade najverjetneje izrazil željo, da o razrešitvi Vebra DZ odloča na izredni seji. O tem, kot je pojasnil Brglez, odloča kolegij predsednika DZ. Izredno sejo lahko zahteva tudi 23 poslancev.
DZ o predlogu razrešitve ministra odloča z navadno večino.
Brglez je kot podpredsednik SMC komentiral tudi dogajanje v koaliciji. Po njegovih besedah je kljubovanje koalicijskega partnerja odločitvam Cerarja nenavadno, sploh takrat, ko gre za kršitev zakonodaje in tako občutljivo temo, kot je odnos med vojaško in civilno sfero.
Ob pozivih SD predsedniku vlade, naj spoštuje koalicijski sporazum, ki med drugim govori o opozorilu premierja ministru, če ta ne ravna pravilno, je Brglez ponovil tudi stališče SMC: "Zakonodaja je nad koalicijskim sporazumom."
Na vprašanje, ali bi bilo treba tudi glede na navedbe poslanca DeSUS Tomaža Gantarja, da je ta del sporazuma nepremišljen, razmisliti o njegovi spremembi, je odgovoril, da za to obstajajo postopki. Po njegovem mnenju bi bilo pametno, da jih koalicijske partnerice uporabijo, da popravijo ta del sporazuma.
Sicer je Brglez prepričan, da bo v DZ tudi po morebitni razrešitvi Vebra obstajala zadostna večina za to, da bodo lahko sprejemali zakonodajo.
Da bo predlog za Vebrovo razrešitev poslal v DZ, če minister ne bo odstopil, je premier napovedal v ponedeljek. Ocenil je namreč, da Veber ne more več opravljati ministrske funkcije, saj je pri tem, ko je Obveščevalno-varnostni službi ministrstva za obrambo naročil analizo posledic prodaje Telekoma, ravnal netransparentno.
