V Švici so se davi najprej sestali vodje diplomacij ZDA, Kitajske, Velike Britanije, Francije in Nemčije, kasneje pa naj bi se jim pridružil še iranski kolega Mohamed Džavad Zarif. V Švici je sicer tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem v ponedeljek zapustil Lozano, rekoč, da se namerava vrniti le, če bo dosežen bistven napredek.
Da dobro kaže, dokazuje njegova današnja napoved, da se vrača v Lozano na zaključni del pogajanj, saj ta potekajo "dobro" in so možnosti za dogovor "velike". Obenem pa je posvaril pred "prevelikimi pričakovanji" katerega od udeležencev, saj da "je treba ohraniti ravnotežje".
Cilj pogajanj je zagotoviti, da Iran ne bo izdelal jedrske bombe, kar naj bi dosegli z neposrednim nadzorom njegovega jedrskega programa. Teheran sicer vztrajno trdi, da je narava njegovega jedrskega programa miroljubna.
Časovnica ključnih dogodkov v sporu:
2003 - Irak pristane, da se bo odpovedal bogatenju urana in ponovni predelavi gorivnih palic. Teheran podpiše dodatni protokol k pogodbi o prepovedi jedrskega orožja, ki inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) dovoljuje neomejen dostop do vseh iranskih jedrskih objektov.
2004 - Teheran pristane, da bo v času pogovorov z EU o političnem in gospodarskem sporazumu prekinil programe za obogatitev urana.
2006 - Iran ponovno začne z bogatenjem urana in ne upošteva določil omenjenega dodatnega protokola. Varnostni svet Združenih narodov sprejme prve sankcije proti Teheranu. Kasneje sledijo še drugi ukrepi.
2008 - Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Javier Solana v imenu stalnih članic VS ZN (ZDA, Velike Britanije, Francije, Rusije in Kitajske) ter Nemčije (skupina 5+1) Teheranu preda novo ponudbo za sodelovanje. Iran še naprej zavrača, da bi se odpovedal bogatenju urana.
2009 - Na novih pogovorih v formatu 5+1 Iran načeloma pristane na možnost, da bi uran bogatil v tujini, nato si premisli.
2011/2012 - V Istanbulu za nedoločen čas preložijo nov krog pogovorov med Iranom in skupino 5+1. Pogovori se v Istanbulu nato ponovno začnejo po več kot letu dni. Sledijo nova srečanja v ruskem glavnem mestu Moskva in kazahstanskem mestu Almaty.
2013 - Novi pogovori v Ženevi privedejo do začasnega dogovora. Iran naj bi za šest mesecev zamrznil svoj jedrski program, v zameno za to pa bi Zahod omilil nekatere sankcije proti državi.
januar/februar 2014 - Teheran prvič sprejme preverljive ukrepe, s katerimi zamrzne ključne dele svojega jedrskega programa. ZDA in EU v zameno omilijo prve sankcije proti Iranu. Na Dunaju je ponovno srečanje skupine 5+1 in Irana.september 2014 - Ob robu Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, na kateri sodeluje tudi iranski predsednik Hasan Rohani, pride do novih pogajanj med Iranom in skupino 5+1.
november 2014 - Tako srečanje ZDA, EU in Irana v omanskem Maskatu kot pogovori zunanjih ministrov skupine 5+1 in Irana na Dunaju ostanejo brez rezultatov.
marec 2015 - IAEA in Teheran začneta z novimi pogajanji. IAEA želi preveriti, ali je iranski jedrski program vojaško naravnan. Po slabem začetku se nato v Teheranu in švicarski Lozani nadaljujejo novi pogovori med skupino 5+1 in Iranom ter pogajanja med zunanjimi ministri. Zadnji dan marca se izteče rok za sklenitev načelnega dogovora o iranskem jedrskem programu.
Kratek vodič po pogajanjih o iranskem jedrskem programu
1. Katera vprašanja se odpirajo na pogajanjih med P5 + 1 in Iranom?
Vsi deležniki (tako zahod kot Iran) se strinjajo, da mora imeti Iran možnost miroljubnega razvoja jedrske tehnologije. Težave se pojavljajo pri vprašanju kako Iranu preprečiti izdelavo jedrskega orožja, a mu hkrati omogočiti izdelavo jedrskih elektrarn. Prav tako je eno med glavnimi vprašanji na kateri točki bo zahod umaknil ekonomske sankcije proti Iranu.
Glavna točka pogajanj je količina obogatenega urana, ki ga bi lahko imel v lasti Iran, število centrifug (kaj je centrifuga je obrazloženo spodaj), ki jih Iran lahko ima in kako pogoste bodo mednarodne inšpekcije iranskih jedrskih objektov.
Iran zahteva, da se takoj po podpisu sporazuma odpravijo vse sankcije proti državi. išče vse mednarodne sankcije, ki se odpravijo takoj po podpisu mirovnega sporazuma. Prav tako Iran želi, da se omejitve na njegov jedrski program odpravijo po dobi desetih let.
2. Kaj je P5 + 1?
P5 + 1 je skupina šestih držav. Oznaka P5 označuje petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov. To so: Velika Britanija, Francija, Kitajska, Rusija in ZDA. +1 označuje Nemčijo. Leta 2006 so se te države združile v diplomatskih prizadevanjih, da z Iranom odprejo pogajajo o njihovem jedrskem programu.
Nemčija je sicer ključni trgovinski partner z Iranom. Več kot 12.000 nemških podjetij ima v Iranu svoje trgovske predstavnike. Poleg tega je iranski jedrski program odvisen od nemških storitev in izdelkov.
3. Kako dolgo že potekajo pogajanja z Iranom?
Pogajanja trajajo že več kot desetletje. Postopek je sicer postal lažji po tem, ko je poleti leta 2013 na predsedniških volitvah v Iranu zmagal Hasan Rohani, ki velja za zmernega politika z dobrimi diplomatskimi vezami.
4. Ima Iran program za izdelavo jedrskega orožja?
Kolikor vemo, ne.
Za izdelavo jedrskega orožja je potrebno imeti najprej gorivo za jedrsko bombo, poleg tega pa se lahko orožje izdela samo z napravo za cepljive materiale (pojasnjeno v nadaljevanju). Države P5 + 1 želijo zato vedeti, kaj je Iran ž zgradil v preteklosti, da bi takšno napravo lahko nevtralizirali, če obstaja.
5. Kakšne so sankcije proti Iranu?
Po iranski revoluciji leta 1979 so ZDA uvedle sankcije proti Iranu. Leta 1995 so te sankcije razširili tako, da sedaj vključujejo tudi sankcije proti podjetjem, ki poslujejo z Iranom.
Tudi Varnostni svet Združenih narodov je leta 2006 uvedel sankcije proti Iranu, po tem, ko je postalo jasno, da ne bodo zaustavili svojega jedrskega programa. Leta 2010 je ameriški kongres še enkrat poglobil sankcije proti Iranu. Januarja 2012 pa je tudi Evropska unija uvedla sankcije in sicer na embargo nafte iz Irana prav tako pa je zamrznila premoženje iranske centralne banke. Sankcije so uvedle tudi druge države, vključno z Avstralijo, Kanado, Indijo, Izraelom, Japonsko in Južno Korejo.
Zaradi sankcij naj bi se obseg iranskega gospodarstva skrčil za med 15 in 20 odstotkov. Več kot prepolovila pa se jim je prodaja nafte. Ta sicer še vedno predstavlja 42 odstotkov državnih prihodkov.
6. Kaj so cepljivi materiali?
Gre za radioaktivne materiale, ki se uporabljajo kot gorivo za jedrsko bombo. Obstajata dve vrsti cepljivih snovi: visoko obogateni uran in visoko obogateni plutonij.
7. Kaj je centrifuga?
Centrifuga je stroj, ki ločuje cepljivi uran 235 od ostalega urana. Iran poseduje približno 19.000 tovrstnih centrifug, od tega jih obratuje približno 10.000.
ZDA želijo zmanjšati število centrifug v Iranu, s čimer bi zagotovili, da ta držva ne bo mogla na hitro ustvariti dovolj obogatenega urana za jedrsko orožje.
8. Kakšna je razlika med uranom za proizvodnjo energije in uranom za jedrsko orožje?
Iran ima okoli osem ton urana, ki so ga obogatili na nivo 3,5 do 5 odstotkov. Za izdelavo petih ali šestih jedrskih bomb bi Iran moral obogatiti uran na 90 odstotkov, ne le na 3 do 5. Takšen nivo obogatitve pa je dovolj za gorivo za jedrsko elektrarno.
Iran se je strinjal, da bo večino svojega obogatenega urana prepeljal v Rusijo. Od tam bi Iran dobil palice za jedrski reaktor elektrarne v Bušehrju. Iran bi tako imel med 350 in 500 kilogrami urana obogatenega na 3,5 do 5 odstotkov, in tako ne bi mogel na hitro ustvariti jedrske konice.
