Po zagotovilih Mozetiča na zadevi Patria delajo intenzivno. "Delamo tako intenzivno, da o njej ponoči sanjamo," se je pošalil.
Pri odločanju o Janševem mandatu bo sodišče po besedah Mozetiča odločalo tudi o ustavnosti zakona o poslancih. To tako ne pomeni, da če bi sodišče sodbo zoper Janšo razveljavilo, da pri odločanju o mandatu nima več o čem odločati. "Ustavno pritožbo zoper prenehanje mandata je namreč ustavno sodišče razširilo na sam zakon," je pojasnil.
Za odločitev v vseh pritožbah na sodbo bo morala po besedah predsednika ustavnega sodišča glasovati večina sodnikov. Tako morebiten rezultat štiri proti štiri (odloča namreč le osem ustavnih sodnikov, saj se je Jan Zobe izločil iz odločanja) ne bo dovolj. V primeru neodločenega izida bi po besedah Mozetiča sodišče spis dalo na polico in ga skušalo ponovno obravnavati čez nekaj časa, lahko pa bi z odločanjem tudi počakalo, da pride kakšen nov sodnik, pravi Mozetič. Obstaja pa po njegovih besedah tudi možnost, da se bodo v primeru, da odločitve ne bo, pritožniki obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice.
V odločanju po besedah Mozetiča zadeve sicer še niso tako daleč, da bi sodniki o pritožbah odločali preliminarno. "Še vedno razpravljamo o vprašanjih, ki so postavljena, o očitkih, ki so, in o tem, kako odgovoriti na njih," je povedal.
Pojasnil je tudi, zakaj je ustavno sodišče ugodilo predlogu Janše za začasno odredbo za zadržanje izvršitve sodbe in ga izpustilo iz zapora, predlogu enakih začasnih odredb brigadirja Antona Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča pa ne. "Razlika je bila v tem, da je šlo v Janševem primeru za izvrševanje poslanskega mandata, v primeru preostalih dveh pa tega ni bilo. To je bilo odločilno," je dejal.
Spregovoril je tudi o najverjetnejšem odločanju o zahtevi za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij. Na vprašanje, ali bodo pri odločanju o zadevi vlekli kakšne vzporednice z odločanjem o referendumu o družinskem zakoniku leta 2011, je odgovoril, da dvomi, da obstajajo kakšne vzporednice. "Ustava je spremenjena, določene stvari so postavljene drugače. Tudi spor je nastavljen drugače," je dejal.
Po besedah generalnega sekretarja ustavnega sodišča Sebastiana Nerada ustavno sodišče za odločitev o zahtevi za referendum v povprečju potrebuje okoli 40 dni.
