Na vprašanje, ali bo pri pripravi novega zakona o visokem šolstvu prednost dala konceptu zakona, ki je nastal v času ministrovanja Jerneja Pikala, ali konceptu iz časa ministrovanja Stanke Setnikar Cankar, je Markeževa odgovorila, da ne daje prednost nobenemu od njiju. Sama se zavzema za to, da se o novemu zakonu pripravi široka razprava, na njeni podlagi pa tudi zakon.
Na vprašanja, ali bolj podpira zasebno ali javno šolstvo, je pojasnila, da je sama zagovornica kakovostnega javnega šolstva, vendar tudi zasebnemu ne nasprotuje. Pomembno se ji sicer zdi, da zasebno šolstvo izpolnjuje vse zahteve po kakovosti, kot veljajo za javno šolstvo. "S tega vidika zasebno šolstvo vidim kot podaljšano roko izvajanja javnega šolstva," je dejala.
Miha Kordiš (ZL) je takšno pojasnilo ocenil kot odgovor, da ne bo prišlo do razmejitve financiranja zasebnega in javnega šolstva, kar si sicer sam želi. To je po njegovem sicer legitimno politično stališče, vprašanje pa po njegovem je, ali je tudi pravo.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je vprašanje kandidatki zastavil že pred predstavitvijo pred matičnim odborom DZ, in sicer jih je v sindikatu zanimalo, ali Markeževa meni, da bi morali biti učitelji plačani za popravljanje preizkusov nacionalnih preverjanj znanj. Markeževega je odgovorila, da določenih pravil, ki veljajo, ni mogoče spreminjati čez noč. Je pa za to, da se odpre širša razprava o tem vprašanju, ki bo pokazala, v kateri smeri reševati to problematiko.
Več članov odbora je izpostavilo problematiko neveljavnosti učbenikov iz učbeniških skladov, v katerih naj bi bilo neveljavnih že 90 odstotkov učbenikov. Markeževa se namerava reševanja tega vprašanja lotiti prioritetno. Je pa opozorila, da bi zamenjava vseh neveljavnih učbenikov stala štiri milijone evrov, kar so "ogromna sredstva"", zato bo treba po njenih besedah to problematiko reševati postopno.
Primoža Hainza (DeSUS) in Ljudmilo Novak (NSi) je zanimalo, ali bi bilo po oceni kandidatke v osnovne in srednje šole treba uvesti več domovinske in državljanske vzgoje. Obe vsebini sta po oceni Markeževe pomembni in delno že vključeni v učne načrte, presojo o tem, ali sta vključeni dovolj, pa prepušča strokovnim svetom, ki se ukvarjajo s predmetniki, je dejala.
Odgovorila je tudi na vprašanje Jelke Godec (SDS), ali se ji zdi sprejemljivo, da se osnovnošolce preoblači v pionirje, kar naj bi se že pred časom zgodilo na eni izmed osnovnih šol. Po njeni oceni je primernost takšnega ravnanja odvisna od presoje vodstev posameznih šol in od tega, če se uporablja za ponazoritev določene tematike. Če je tematika domoljubna in se učence preoblači v pionirje, "se mi to ne zdi sporno", je dodala.
S področja znanosti je več članov odbora opozorilo na zmanjševanje sredstev za raziskave. Markeževa jim je odgovorila, da je krčenje sredstev prisotno na vseh resorjih. Sama na to sicer gleda kot na "skupno zgodbo", kar po njenih besedah pomeni, da bodo morali vsi skupaj zategniti pas.
Na področju športa se Markeževa zavzema za njegovo vključevanje v vse ravni življenja, za točenje alkohola na športnih prireditvah pa ne vidi potrebe.
Še enkrat je odgovorila tudi na očitke, da naj bi kot direktorica Ljudske univerze Ptuj slednjo oškodovala za več kot 100.000 evrov in jih označila kot neutemeljene. Po njeni oceni gre pri tem le za poskus diskreditacije.
Tomaž Lisec (SDS) z odgovori kandidatke ni bil zadovoljen, saj bi si, kot je dejal, želel, da bi bili bolj konkretni. Po njegovih besedah pa gredo vsi odgovori v smeri "bom podpirala, se bom zavzemala, si bom prizadevala ..."
Zasedanje odbora še traja, saj imajo njegovi člani za kandidatko precej vprašanj.
