Ključno je obnoviti takšen dialog med grškimi oblastmi in institucijami, ki bo zagotovil verodostojno perspektivo uspešne izvedbe drugega programa finančne pomoči, je poudaril Draghi v razpravi z odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve.
Šef ECB verjame v pozitiven tek pogajanj Grčije in posojilodajalcev, ki po zapletih minuli teden zdaj spet potekajo. Prepričan je, da lahko ta pogajanja z dobro voljo na obeh straneh zagotovijo verodostojno perspektivo uspešne izvedbe programa pomoči.
Ko bodo znova ustvarjeni pogoji za uspešno izvedbo programa, je ECB po Draghijevih besedah pripravljena znova vzpostaviti mehanizem, po katerem lahko grške banke najem posojila pri ECB zavarujejo z grškimi državnimi obveznicami.
ECB je ta mehanizem sredi februarja ustavila, ker okoliščine niso bile več takšne kot avgusta 2012, ko ga je vzpostavila, torej ker ni bilo več mogoče predvideti uspešnega konca pogajanj Grčije in mednarodnih posojilodajalcev, je pojasnil Draghi.
Komunikacija nove grške vlade se je vrtela okoli dveh besed - bankrot in insolventnost, je ponazoril in s temi besedami utemeljil "dinamično oceno", na podlagi katere je ECB februarja sprejela odločitev o ustavitvi omenjenega mehanizma.
Dragi je Grčijo, ki opozarja, da bo težko poravnala svoje dolgove, danes tudi posvaril, da mora spoštovati vse svoje obveznosti do vseh mednarodnih posojilodajalcev ter vse svoje prihodnje ukrepanje graditi na tej zavezi.
Ob tem je ostro zavrnil očitke, da ECB izsiljuje Grčijo. Izpostavljenost ECB do Grčije znaša 104 milijarde evrov, kar je okoli 65 odstotkov grškega bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je lani decembra znašala 50 milijard evrov, je ponazoril stanje.
"Za kakšno izsiljevanje naj bi torej šlo? Sami presodite," je poudaril Draghi v odzivu na očitke nekaterih evropskih poslancev, da ECB izsiljuje Grčijo. ECB je institucija, ki deluje na podlagi pravil, ne institucija, ki ustvarja pravila za Grčijo, je še dodal.
Enako odločen je bil šef ECB v odzivu na vprašanja, zakaj je prag za izdajo zakladnih menic določen pri 15 milijardah evrov in zakaj se ga ne zviša, kot želijo grške oblasti. Tega praga ni določila ECB, temveč evroskupina, je poudaril.
Draghi je sicer danes znova opozoril na nujnost spoštovanja evropskih proračunskih pravil ter odločnega in pravočasnega izvajanja strukturnih reform za učinkovito politiko zagotavljanja cenovne stabilnosti, za kar je odgovorna ECB.
V razpravi je sodelovala tudi evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki je Draghija vprašala, kako lahko ECB spodbudi članice, da ne bodo le obljubljale strukturnih reform, temveč jih bodo tudi dejansko izvedle.
Draghi je odgovoril, da lahko ECB le nakaže, katere reforme so po njeni oceni potrebne za učinkovito denarno politiko, a da je končna odgovornost popolnoma v rokah članic. Pri tem je spomnil, da je ECB tarča kritik, da je šla pri tem že predaleč.
