Od prejšnje nedelje naprej so na naših jeklenih konjičkih dovoljene letne pnevmatike, saj zakon o varnosti v cestnem prometu določa zimsko opremo le do 15. marca. Najnižji dopustni profil za letne pnevmatike je sicer 1,6 milimetra, vsekakor pa moramo hitrost in varnostno razdaljo prilagoditi kakovosti pnevmatik.
Profimedia
Z zakonom je določeno, da je predpisana zimska oprema potrebna do 15. marca, vseeno pa morajo biti, če bi v prihodnjih dneh, tednih, prišlo do zimskih razmer, vozila ustrezno opremljena z zimskimi pnevmatikami ali verigami. Zakonsko najnižji še dopustni profil za letne je sicer 1,6 milimetra, a je to po besedah inštruktorja varne vožnje AMZS Danijela Grande za varno vožnjo premalo. Pojasnil je, da »obstaja osnovna formula 4 x 4 x 4, kar pomeni štiri enake pnevmatike z ne manj kot štirimi milimetri profila in ne starejše od štirih let.«
Če bomo kupovali nove letne pnevmatike, moramo biti pozorni na ustrezno dimenzijo, hitrostni razred in nosilnost. Vsi »pogoji« morajo ustrezati predpisom, ki jih je podal proizvajalec vozila in so navedeni v homologacijskem kartončku (izjavi o ustreznosti). V splošnem se sicer nakup rabljenih odsvetuje, če ne poznamo njihovega porekla in načina skladiščenja. »Če se vseeno odločite za nakup rabljenih pnevmatik, bodite pozorni na morebitne poškodbe in obrabo,« pravijo v AMZS. Pomembna je tudi starost pnevmatike, saj se lastnosti s starostjo slabšajo.
Profimedia
Datum izdelave lahko ugotovimo z oznako DOT na bočnici pnevmatike, ki je sestavljena iz štirih številk. Številka 0714 denimo pomeni, da je bila pnevmatika izdelana v sedmem tednu leta 2014. Ob pravilnem skladiščenju v nadzorovanih okoliščinah se sicer do tri leta stara nerabljena pnevmatika šteje za enakovredno novi, vseeno pa skladiščenje v garaži ali na podstrešju ni takšno. Po navadi so takšne pnevmatike izpostavljene velikim temperaturnim razlikam in morebitnim deformacijam zaradi drugih skladiščenih predmetov. Zato preverimo, če pnevmatike kažejo kakršnekoli znake deformacije ali preperevanja (sivorjavkasta barva, drobne razpoke …). Bodimo pozorni tudi na neenakomerno obrabo, saj nam ta lahko veliko pove o načinu vožnje in pozornosti, ki jo je lastnik posvečal pnevmatikam.
V pomoč pri nakupu pnevmatik naj bo tudi oznaka EU za pnevmatike.
Profimedia
Pri nakupu pnevmatik so nam lahko v veliko pomoč tudi testi pnevmatik, ki jih najdemo na spletnih straneh in v različnih revijah. Treba si je vzeti nekaj časa in primerjati rezultate različnih preizkusov, recimo tudi tistih iz preteklih let, in se nato o nakupu še dodatno posvetovati pri specializiranih prodajalcih. V pomoč pri izbiri naj bo tudi nalepka na pnevmatiki oziroma oznaka EU za pnevmatike, z njihovo pomočjo lahko kupec takoj vidi, kakšno oceno ima pnevmatika v treh različnih kategorijah – pri porabi, oprijemu in hrupu.
Poraba goriva je odvisna (tudi) od kotalnega upora pnevmatike. Ta je na nalepki označen z razredi od A do G, pri tem pa je A najboljša in G najslabša vrednost. Druga kategorija je oprijem na mokri podlagi. »Ocena oprijema izraža zavorno zmogljivost na mokri cesti. Ocen je sedem – od A do F, A predstavlja najboljšo, F pa najslabšo oceno,« opisujejo v AMZS. Na koncu pa poglejmo še zadnjo kategorijo – hrup. Vrednost zunanjega kotalnega hrupa je izražena v decibelih (dB), slikovno pa s črticami ob pnevmatiki, kjer ena črtica pomeni tiho, tri pa glasno pnevmatiko.
Profimedia
