Kriza je močno zdesetkala vrste delavcev migrantov v Sloveniji. Slovenija je že med letoma 2004 in 2010 pritok tujih delavcev glede na gibanja na trgu dela omejevala s kvotami, na vrhuncu krize leta 2011 pa je sprejela zakon o zaposlovanju in delu tujcev, ki je določil dodatne omejitve pri izdaji delovnih dovoljenj.
Od tedaj je temeljni pogoj za izdajo delovnega dovoljenja za novo zaposlitev tujca ta, da za prijavljeno prosto delovno mesto ni ustreznih domačih kandidatov.
Še leta 2008 je število izdanih delovnih dovoljenj za tujce znašalo 88.479, lani pa je dosegalo le še 17.457. Res je sicer, da gre tako občutno znižanje številke pripisati tudi dejstvu, da lahko tuji delavci od leta 2011 že po 20 mesecih dela v Sloveniji pridobijo triletno osebno delovno dovoljenje, ki jim omogoča zaposlovanje pod enakimi pogoji, kot veljajo za domače delavce.
Krčenje števila izdanih dovoljenj je bilo glede na omejitve tudi v lanskem letu pričakovano, so za STA pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje.
Največ delavcev migrantov tradicionalno dela v gradbeništvu in kovinskopredelovalni industriji.
Največji delež izdanih dovoljenj namreč še vedno predstavljajo dovoljenja za zaposlitev, ki jih je bilo lani 5657, "vendar je treba opozoriti, da se je v primerjavi s predhodnim obdobjem obseg teh dovoljenj zmanjšal za 2208, za nove zaposlitve tujcev pa je bilo izdanih samo 1931 delovnih dovoljenj". To pomeni, da so dovoljenja glede na stanje na trgu dela izdali v manj kot 2000 primerih.
Kot so dodali, pa ne beležijo le upada delovnih dovoljenj za zaposlitev, temveč tudi upad nekaterih dovoljenj, ki se izdajajo neodvisno od domače brezposelnosti: osebnih delovnih dovoljenj, ki jih med drugimi potrebujejo samozaposleni tujci, ter dovoljenj za delo, ki so med drugim povezana s posebnimi kategorijami delodajalcev in z visoko izobraženimi tujci. Pri ostalih vrstah delovnih dovoljenj se je število nekoliko povečalo.
"Stanje na trgu dela je očitno še vedno nekoliko v krču, saj ne beležimo bistvenega porasta prostih delovnih mest," so ob tem ocenili na zavodu.
Četudi število delavcev migrantov upada, pa se kršitve pravic tistih, ki si še služijo kruh v Sloveniji, še vedno dogajajo. To priznavajo tudi na zavodu.
Zavod je s ciljem zajezitve kršitev lani aktivno sodeloval z nadzornimi organi, predvsem s policijo in tožilstvom, ki jim je v postopkih odkrivanja kaznivih dejanj s področja urejanja dela in bivanja tujcev posredoval veliko podatkov - za več kot 1500 tujcev.
So pa v tej organizaciji prepričani, da bo nov zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev - osnutek je usklajen s socialnimi partnerji in je pripravljen za obravnavo na vladi - okrepil zaščito delavcev migrantov.
Nova ureditev uvaja enotno dovoljenje, na podlagi katerega bodo tujci lahko prebivali in delali v Sloveniji. To pomeni, da državljani tretjih držav, ki so v Slovenijo prišli z namenom zaposlitve, samozaposlitve ali dela, ne bodo več potrebovali dveh dovoljenj, saj bo enotno dovoljenje nadomestilo tako dovoljenje za prebivanje kot tudi delovno dovoljenje. Za vse tujce bo vzpostavljena tudi enotna vstopna točka - upravna enota.
Med najpogostejšimi kršitvami pravic delavcev migrantov, o katerih poročajo sindikalne in dobrodelne organizacije, so večmesečno zamujanje z izplačilom plač, neizplačilo in/ali napačno obračunavanje nadurnega dela in dnevnic, neizplačilo nadomestila plač v primeru bolniške, neizplačilo regresa, zadrževanje dela plače delavcem za plačane kazni ali povzročeno škodo ter zniževanje plač brez obrazložitve.
Značilno je tudi izplačilo plač brez plačilne liste, pošiljanje delavcev migrantov domov na čakanje brez nadomestila plače, neprijavljanje delavcev v zdravstveno in socialno zavarovanje, neplačevanje davkov in socialnih prispevkov, odjavljanje delavcev brez izpeljanega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi in brez njihovega vedenja, neprijavljanje poškodb pri delu in odpuščanje poškodovanih delavcev ter prisiljevanje v nadurno delo.
Dogaja se tudi novačenje delavcev s pomočjo praznih obljub za delo v nekaterih evropskih državah, kjer se jih pusti, da delajo brez osnovnih pogojev za preživetje in na koncu tudi brez plač.
Največ delavcev migrantov tradicionalno dela v gradbeništvu in kovinskopredelovalni industriji.
