Rojc, ki za STA sodbe ni želel komentirati, se je zaradi očitka o kršenju načela enakopravnosti v zvezi z volitvami v DS iz leta 2012, ko bistriška občina okrajni volilni komisiji ni pravočasno sporočila imen elektorjev in kandidatov za državne svetnike, navajajo Primorske novice.
Rojc odgovornosti za očitke tekom postopka ni priznal. Priznal je le, da je temu vprašanju morda posvetil premalo pozornosti. Hkrati pa je zatrdil, da ni nameraval nikomur kršiti nobene pravice.
Kot spominja časnik, je Rojc najprej preložil sejo občinskega sveta, na kateri bi morali potrjevati elektorje in kandidata za državnega svetnika, po pritožbi kandidata za državnega svetnika Zlatka Jenka in nepotrjenih kandidatov za elektorje pa je okrajna volilna komisija v Postojni županu naložila, da mora nemudoma sklicati sejo, izpeljati volitve elektorjev in evidentirati kandidate za državni svet.
Župan je nato sklical izredno sejo. Jenko je nazadnje postal kandidat za državnega svetnika, potrdili so tudi elektorje. Zapletov pa še ni bilo konec, saj sta se zaradi podaljšanja rokov pritožili tako Občina Ilirska Bistrica kot Občina Postojna. Vrhovno sodišče jima ni ugodilo, je pa ugodilo Tomšiču, ker ga niso uvrstili med kandidate za svetnika. Vrhovni sodniki so odločili, da postopek ni bil zakonit, volitve v državni svet pa so obšle Ilirsko Bistrico.
Dogajanje so po Jenkovi prijavi preverjali tudi kriminalisti, tožilstvo pa je proti županu Rojcu vložilo obtožni predlog zaradi poskusa kršitve enakopravnosti, in sicer ker je sejo preklical, ni upošteval predlogov, ki so prispeli, ni poskrbel za izvedbo glasovanja in okrajni volilni komisiji ni preložil imen kandidatov za elektorje in državne svetnike, kandidata pa je prikrajšal za to, da bi bil izvoljen.
