5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ivan Cankar, krajše 5. SNOUB Ivan Cankar, tudi Cankarjeva brigada, je bila ustanovljena 16. septembra 1942. Naziv udarna brigada je dobila zaradi uspešnih bojev proti okupatorju.
Brigada je bila ustanovljena, ko je na Dolenjskem divjala roška ofenziva. V kočevski vasici Lapinje se je zbralo 400 borcev prostovoljcev iz treh bataljonov: I. dolenjskega, II. kočevskega in III. belokranjskega (brez tretje čete). Zadnje dni decembra 1942 se je v brigado vključil še nepopoln gorjanski bataljon. Področje njenega bojnega delovanja je bilo vse območje od Vinice do Vrhnike in od Krimskega višavja, Gorjancev do Save. Večkrat je sodelovala tudi s hrvaškimi partizani.
Bojna pot Cankarjeve brigade je trajala skoraj tri leta. V teh letih je vodila napade na sovražne postojanke, še veliko več pa manevrskih bojev, bojev ob prometnicah in spopadov na odprtem terenu. Najtežje obrambne boje z Nemci in Čerkezi je vodila na območju srednje Dolenjske in na Ilovi gori. Ti so trajali neprekinjeno od 15. oktobra do 5. novembra 1943. Od konca leta 1943 do osvoboditve so bili boji z okupatorji in njihovimi pomagači v stalnem porastu, s tem pa je raslo tudi število padlih partizanov, ki se je do konca vojne povzpelo na okrog 650. 16. marca 1944 so domobranci v bitki na Javorovici popolnoma porazili IV. bataljon. Njeni zadnji boji v sestavu 15. divizije so bili: 4. maja 1945 osvoboditev Kočevja, 6. maja 1945 osvoboditev Grosuplja, 9. maja 1945 osvoboditev Ljubljane in 10. maja 1945 osvoboditev Savinjske doline. V bitki na Javorovici je padlo 113 partizanov, 16 pa se jih je rešilo.
Dogodki
597 pr. n. št. – Nebukadnezar II. zavzame Jeruzalem
1848 – začetek marčne revolucije v Ljubljani (na Slovenskem)
1916 – konec pete soške bitke (začetek 11. marca 1916)
1921 – Sovjetska zveza in Turčija z moskovsko pogodbo določita kopensko mejo in navežeta prijateljske stike
1926 – Robert Hutchings Goddard izstreli prvo raketo na tekoče gorivo
1929 – Kraljevina Jugoslavija in Grčija se dogovorita o jugoslovanski coni v solunskem pristanišču
1945 – 9. korpus NOVJ začne napad na Banjško planoto, Čepovansko dolino in Trnovski gozd
1978 – ugrabljen italijanski predsednik vlade Aldo Moro
1988 – v kemičnem napadu na Halabdžo ubitih okoli 7000 ljudi, večinoma Kurdov
2014 – Krim razglasi neodvisnost od Ukrajine
Rojstva
1750 – Caroline Lucretia Herschel, nemško-angleška astronomka
1751 – James Madison, ameriški predsednik
1771 – Antoine-Jean Gros, francoski slikar
1774 – Matthew Flinders, angleški pomorščak, kartograf
1789 – Georg Simon Ohm, nemški fizik
1839 – René-François-Armand »Sully« Prudhomme, francoski pesnik
1868 – Aleksej Maksimovič Peškov – Maksim Gorki, ruski pisatelj
1911 – Josef Mengele, nemški nacistični zdravnik
1927 – Vladimir Mihajlovič Komarov, ruski kozmonavt
1967 – Lauren Graham, ameriška filmska, televizijska in gledališka igralka
1989 – Theo Walcott, angleški nogometaš
Smrti
37 – Tiberij, rimski cesar
455 – Valentinijan III., rimski cesar
1736 – Giovanni Battista Pergolesi, italijanski skladatelj
1805 – Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog
1889 – Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, nemški astronom
1935 – John James Rickard Macleod, škotski fiziolog, biokemik, nobelovec 1923
1940 – Selma Ottilia Lovisa Lagerlöf, švedska pisateljica, nobelovka 1909
1945 – Danijel Halas, župnik v Veliki Polani, mučenec, Božji služabnik
1997 – Berta Bojetu-Boeta, slovenska pisateljica, pesnica, gledališka igralka
1998 – Derek Harold Richard Barton, angleški kemik in fizik, nobelovec 1969
2003 – Lawrence Hugh Aller, ameriški astronom
