"Družinsko nasilje je eno najhujših, ker prihaja s strani nekoga, ki bi otroka moral varovati in negovati," je pojasnila Eva Kuhar, sicer družinska in vedenjska terapevtka in supervizorka na TOM telefonu. Te vrste nasilja po njenih besedah zadnje čase zaznavajo več, ker otroci več o tem govorijo. Doslej se je namreč štelo, da ena vzgojna po riti ne škodi, a otroku se to ne sme dogajati, pravi Kuharjeva.
Na telefonu za otroke in mladostnike (TOM) otroke izobražujejo tako, da jim pojasnijo, da niso nikoli oni krivi za udarce, ki jih prejmejo in da je vedno kriv odrasli, ali starš ali katerikoli drug odrasli, ki otroka udari, je dejala Kuharjeva. Staršem svetuje izobraževanje, vendar se šol za starše po njenih navedbah udeležujejo predvsem starši, ki že veliko vedo in ne tisti, ki bi to potrebovali. Tovrstnih klicev na TOM telefonu je, kot je še razkrila, 10 odstotkov.
Da za otroke in mladostnike v stiski lahko poskrbi tudi Krizni center za mlade v Ljubljani, je izpostavil vodja centra Perica Radonjić. Kot je dejal, otroci in mladostniki v krizni center lahko pridejo na več načinov: samoiniciativno ali po napotilu tretje osebe oz. centra za socialno delo, šole, zdravstvene ustanove, pa tudi policije. "Center nudi kratkotrajno bivanje, največ 21 dni, povprečna bivalna doba je 14 dni. Veseli nas, da se več kot polovica otrok iz kriznega centra vrne domov," je dejal.
Anton Toni Klančnik z generalne policijske uprave pa je med drugim povedal, da policija zaznava čedalje več prijav, tudi od samih otrok. Pri prijavah o otrocih Klančnik misli, da ne bi smele biti anonimne, kajti nasilnež razkazuje svoje mišice, a le v "krogu nasilja, ki poteka med štirimi stenami", medtem ko je zunaj popolnoma drug človek. Dogaja se jim tudi, da celo anonimne elektronske prijave pošljejo strokovni delavci najrazličnejših služb, kar je po oceni Klančnika nedopustno.
