Ministri so razpravljali o dveh možnostih: sistematičnem nadzoru vseh potovalnih dokumentov in oseb na zunanji meji ter o preverjanju na podlagi skupnih kazalcev tveganja, je pojasnil latvijski minister Rihards Kozlovskis, ki sicer zagovarja strožje ukrepe.
Slovenija prvi možnosti nasprotuje, saj bi ta v praksi pomenila, da bi ob vstopu in izstopu preverjali vse potnike. To bi bila za Slovenijo, ki ima letno približno 55 milijonov potnikov, od tega 45 milijonov državljanov EU, za katere bi ta ukrep veljal, izjemna obremenitev, je pojasnil Šefic.
To bi po besedah državnega sekretarja namreč izjemno podaljšalo čakalne vrste na mejah in zlasti v turistični konici povzročilo tudi izredne razmere. Šefic je podvomil tudi o učinku takšnega ukrepa, ki ne bi temeljil na skupnih kazalnikih. "Če je preveč kontrole, je ta lahko zelo neučinkovita," je opozoril.
Ministri so se na koncu po navedbah državnega sekretarja strinjali, da morajo biti ukrepi ciljni in temeljiti na skupnih kazalcih tveganja, ki jih bo sedaj v približno mesecu in pol pripravila Evropska komisija in bodo osnova za nadaljnje delo; predloge bodo lahko prispevale tudi članice.
Šefic pričakuje še precej razprave o tem, tudi o vprašanju, kdaj uvesti okrepljen nadzor. Omenjata se maj ali junij, a tudi članice, ki te ukrepe najmočneje podpirajo, se zavedajo, da prilagoditev sistema terja čas, saj je to organizacijsko zelo zahtevno. Razprava o boju proti terorizmu je bila tako osredotočena na učinkovito uporabo schengenskih pravil za okrepitev nadzora na zunanji meji, sicer pa so ministri govorili še o treh vidikih: vsebinah na internetu, ki spodbujajo terorizem ali ekstremizem, boju proti nezakoniti trgovini z orožjem ter krepitvi izmenjave informacij in operativnega sodelovanja.
