Kot razkriva Supervizor, so se izplačila na Davidov osebni račun začela julija 2003, sledila pa so si skoraj vsak mesec do februarja letos. Višine mesečnih nakazil so različne: od 48 evrov septembra 2004 do 12.159 evrov maja 2012.
Pri plačilih je kot namen naveden »obračun za podjemne pogodbe«. Najvišji posamični znesek je bil nakazan 28. avgusta 2008, in sicer nekaj manj kot 9500 evrov, večina nakazil pa se giblje med dvema in štirimi tisočaki. V te zneske plača direktorja ni zajeta. S kakšnim delom si je te prihodke zaslužil?
»Pred 15 leti so nam pristojni svetovali, da tisti, ki vodimo šole, v svojem okolju poiščemo vse tržne niše na področju izobraževanja, se povežemo z gospodarstvom oziroma lokalnim okoljem in tako ustvarimo tržni delež izobraževanja za razvoj šol. Postanemo tudi menedžerji,« pojasnjuje David, sicer univerzitetni diplomirani inženir strojništva.
»Razvijali smo center!«
Kot direktor ŠC Novo mesto je uvrščen v 54. plačni razred, torej ima 3406 evrov bruto plače. Po njegovih pojasnilih pa je poleg direktorskega dela opravljal še vrsto drugih, za katera je bil dodatno plačan: »Moje dodatno delo, avtorsko in podjemno, je razvidno iz razvoja in vodenja lastne dejavnosti, predavanj na izobraževanju odraslih na srednješolski in višješolski ravni, sodelovanja pri razvoju srednješolskih, višješolskih in visokošolskih programov ter njihovega uvajanja v proces izobraževanja, sodelovanja pri mentorstvih in zagovorih diplomskih nalog, sodelovanja v procesu razvoja in izvajanja programov izobraževanja v podjetjih, uvajanja funkcionalnih izobraževanj, prekvalifikacij in nacionalnih poklicnih kvalifikacij …«
Kot poudarja David, je poleg osnovne dejavnosti šolski center med njegovim skoraj 20-letnim vodenjem razvil še vrsto tržnih, s katerimi so priskrbeli dodaten denar za šolski proračun. Tako so lani za 15-milijonski šolski proračun sami na trgu pridobili 2,8 milijona evrov.
»V teh tržnih dejavnostih sodeluje več kot 200 nosilcev, gre za naše sodelavce iz ŠC Novo mesto in za zunanje strokovnjake, predavatelje iz podjetij in drugih institucij,« odgovarja na vprašanje, komu je šola v vseh teh letih izplačala omenjenih več kot šest milijonov evrov. Dodatno David pojasnjuje, da so se le na tak način lahko razvijali in iz »ene najmanjših šol pred dvajsetimi leti postali danes največji šolski center, ki posluje pozitivno, le s pomočjo lastnega denarja pa se lahko tudi naprej razvija, sodeluje na evropskih razpisih ipd.«.
Svet šole seznanjen
Šola ima danes okoli 3000 dijakov, tisoč študentov, 1500 udeležencev izobraževanja odraslih in 310 zaposlenih, od tega 260 učiteljev, našteva David. »V pogodbah imamo redno zaposleni tudi konkurenčno klavzulo, torej brez soglasja šole svojega znanja ne smemo tržiti za konkurenčne zavode,« odgovarja na vprašanje, ali se mu ne zdi sporno, da so nekateri poleg plače iz lastne šole prejemali še plačila prek avtorskih in podjemnih pogodb.
Sam je v teh 12 letih na tak način zaslužil slabih 347.000 evrov, od tega je plačal skoraj 90.000 evrov davka državi. »Jaz sem za državo uspešen, po vseh teh letih pa se sprašujem, kaj mi je bilo tega treba. Z vidika države bi moralo biti takih podjetnih šol več, pa tudi več Davidov,« dodaja.
»Ničesar nisem skrival, to sem počel popoldan. Vse je razvidno iz evidenc, z vsem je bil seznanjen svet šole, ničesar nismo nikomur vzeli, denimo državi, ampak kvečjemu oplemenitili in vrnili nazaj. Ne govorim le v svojem imenu, ampak imenu vseh 200 izvajalcev teh storitev,« poudarja, zavedajoč se, da bo delovanje šole zdaj pod drobnogled vzela tudi KPK.
