Slovenija

Kakšne kazni so doletele povzročitelje prometnih nesreč

T.R.
11. 3. 2015, 18.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Lani je na naših cestah umrlo 108 ljudi. Številka pravi, da je stanje varnosti v cestnem prometu za lani celo boljše od statistične napovedi agencije za varnost prometa, po kateri naj bi v celotnem letu umrlo od 110 do 120 udeležencev cestnega prometa. Pogledali smo, kakšne kazni so doletele povzročitelje v odmevnih sodnih primerih.

STA

Lani 108, predlani pa 125 ljudi je plačalo krvni davek slovenskim cestam. Za vsako številko se skriva neizmerna bolečina svojcev ob izgubi ljubljene osebe. Običajno žalujoči menijo, da za povzročitelja prometne nesreče, ki jim je vzel dragega človeka, nobena kazen ni zadostna. A kljub temu morajo sodišča odločati o primerni kazni in pri tem upoštevati vse okoliščine.

Naj spomnimo. Konec februarja je sodišče za sedem let poslalo v zapor Sava Mikića zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Mikić se je peljal z neregistriranim terenskim vozilom BMW X5. Pri tem je močno pritisnil na plin, saj je merilec hitrosti kazal 140 kilometrov na uro, in to v strogem središče mesta, kjer je dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro. Ko je voznik pripeljal s Slovenske ceste proti Dunajski, je v križišču ignoriral rdečo luč na semaforju in nato s terencem trčil v desni bok motorja znamke Gilera Runner, s katerim se je takrat iz nasprotne smeri pripeljal 27-letni Domen Novak. Ta je v križišču pri zeleni luči zavijal levo v smeri Trga OF.

»Nekdo nekaj presodi, a sam vem, kako se počutiš kot oče ali mati, ko ti nekdo pijan ubije otroka.« Alojz Kračun, oče umrlega Petra

Za kaznivo dejanje iste vrste je sodišče Branku Mačku prisodilo sedem let in štiri mesece zapora, s to razliko, da so v nezgodi ugasnila tri mlada življenja. Maček je v vinjenem stanju 2. oktobra 2009 v jutranjih urah z vožnjo po napačnem pasu na avtocesti pri Arji vasi povzročil prometno nesrečo, v kateri so življenje izgubili Peter Kračun, Tjaša Godec in Nataša Koštomaj.

Ne zapor, ampak družbenokoristno delo

Precej bolje kot Maček in Mikić pa jo je odnesel Kamničan Rado Vodlan, ki ima na vesti dvoje življenj. Osemnajstega septembra 2011 se je s terencem BMW X6 peljal po štajerski avtocesti od Šentjakoba proti Domžalam. Na žalost se pri tem ni oziral na prometne table, ki so opozarjale na to, da potekajo dela na avtocesti, zaradi česar se je bilo treba čez nekaj sto metrov prestaviti na prehitevalni pas. Hitrost je bila omejena na 80 kilometrov na uro. Vodlan je brez zaviranja trčil v zadnji del toyote camry, ki jo je vozil Italijan Gallo Ezio. Zaradi silovitega trka sta umrli njegovi sopotnici, stari 86 in 58 let.

Novembra 2013 je bil na prvi stopnji obsojen na 20-mesečno zaporno kazen, ki naj bi jo odslužil s 400 urami dela v splošno korist. Višje sodišče pa ni bilo toliko milostno in mu je naložilo, da mora opraviti malo več kot tisoč ur družbenokoristnega dela.

Na prehodu zbila peško

Ne zapor ne družbenokoristno delo, ampak pogojna kazen je doletela Lilijano Korber Kokalj, ki je 4. februarja predlani na Ljubljanski cesti v Dobu pri Domžalah na prehodu za pešce do smrti zbila 27-letno Petro Dolinšek, diplomirano pravnico. Sodišče je voznici prisodilo leto in šest mesecev zapora, a ji za rešetke ne bo treba, če v štirih letih ne bo zagrešila novega kaznivega dejanja. Tožilka se je zoper tako sodbo pritožila in predlagala, naj drugostopenjsko sodišče Korber Kokaljevi izreče poldrugo leto zapora, s tem da ga odsluži z družbenimkoristnim delom. Višje sodišče njeni pritožbi ni prisluhnilo in je dalo prav prvostopenjskemu sodišču.