Vrhovno sodišče je minuli teden odpravilo zaključno poročilo o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank v delu, ki se nanaša na predsednika SDS Janeza Janšo, saj mu osnutka poročila pred objavo niso poslali v izjasnitev.
Na vrhovno sodišče se je obrnil tudi predsednik PS in ljubljanski župan Zoran Janković, a ta odločitev še čaka. Po Trpinovi oceni lahko tudi Janković pričakuje enako odločitev vrhovnega sodišča kot Janša. Tako za Janšo kot Jankovića je bilo poročilo KPK obremenilno.
Formalno podlago KPK po besedah Trpina ima, ker je bilo poročilo odpravljeno zaradi procesne napake. Ali ima KPK tudi materialno podlago, pa ne vemo, je dodal pravnik, ki razmišlja, da bi ta bila po vsej verjetnosti enaka, kot jo je imel prejšnji senat KPK.
Sodba vrhovnega sodišča bo zagotovo vplivala na prihodnjo prakso, je v pogovoru za STA poudaril Trpin. Opozoril je, da je bilo v teh dneh daleč premalo pozornosti posvečene sodbi sami, saj da je ta "do neke mere celo revolucionarna in odpravlja samovoljo organov". Sodba se mu zdi zanimiva v obrazložitvi, kjer piše, da je treba v takih postopkih ravnati odgovorno, "saj če imaš prazno normo, je zelo velika odgovornost, da jo napolniš in to pravilno".
Ne gre le za vprašanje te procesne napake, "ki je vidna z aviona". Res je, da prej ni bilo neke posebne prakse, a kljub temu Trpin meni, da je zakon v tem delu nedvoumen, "morali bi poslati v izjasnitev, pa niso".
Problem je namreč v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki za Trpina ni le slab, "ampak kar zanič, saj v njem kar mrgoli nedoločenih pravnih norm, vse je nekoliko v oblakih opisano, ni konkretnih kriterijev". Nedorečenost zakona pa se po Trpinovih besedah ni izkazala le v primeru Janše, ampak denimo tudi v postopku zoper nekdanjo predsednico vlade in kandidatko za evropsko komisarko Alenko Bratušek.
To je glavni problem zakona in posledično tudi delovanja protikorupcijske komisije, je prepričan profesor na ljubljanski pravni fakulteti. Prepričan je še, da bi se moral spremeniti tudi način imenovanja senata.
Oglasil se je tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki je zapisal, da je predsednik senata KPK v času, ko je bilo objavljeno poročilo, Goran Klemenčič, storil napako pri "oranju ledine". A tudi po njegovem je to storil v skrajno nejasni in slabi zakonski ureditvi tega področja. In ta "en sam napačen korak" so najprej dve leti štela za pravilnega tudi vsa sodišča, šele zdaj je iz počasnih sodnih mlinov končno prišla drugačna končna razsodba.
Poročilo KPK je bilo po objavi tudi posredovano tožilstvu, ki je nato zoper Janšo sprožilo finančno preiskavo. Odločitev vrhovnega sodišča na ta postopek ne bo vplivala, saj tožilstvo deluje na podlagi drugih zakonov, poleg tega ima tožilstvo tudi precej strožje procesne kavtele, je ocenil Trpin.
Specializirano tožilstvo, ki vodi postopek, sicer informacij glede poteka preiskave ne deli z javnostjo, saj da ti postopki niso javni, a naj bi preiskava še potekala.
