Propadlega trgovca z avtomobili in nekdanjega direktorja Avto moto Černe Boruta Černeta čaka pravnomočna sodba kar na oglasni deski sodišča. Tam je sodba objavljena od preteklega torka in bo tam vse do tega četrtka, po tem datumu se bo štelo, da mu je vročena. Černe namreč ni dvignil sodne pošiljke, po naših podatkih je bil lanskega decembra, ko so višji sodniki obravnavali njegovo pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, službeno v Nemčiji.
Černetu so sodili zaradi mešetarjenj z avtomobili, predvsem visokega cenovnega razreda, kot je BMW.
Višji sodniki so Černetu znižali kazen ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu je namenilo 14 let in sedem mesecev zapora, na trinajst let. Toliko let sedenja za zapahi si je prislužil zaradi pranja denarja, zatajitve finančnih obveznosti, ponareditve poslovnih listin ter »navadnih« in poslovnih goljufij. Višji sodniki so mu še znižali denarno kazen, zdaj mora plačati 6000 evrov kazni, in ne 26 tisočakov. V preostalem pa so potrdili prvostopenjsko odločitev, po kateri mora Černe državi vrniti 3,2 milijona evrov na račun neplačanega DDV-ja in davka na motorna vozila, s sklepom sodišča so mu odvzeli še nekaj več kot dva milijona nezakonito pridobljenih evrov, 22 ogoljufanim posameznikom in gospodarskim družbam pa mora povrniti okoli 800 tisočakov. Tekom sojenja je Černe valil krvido na svoje dolžnike in na davčno upravo, rekoč da mu ni vrnila preveč plačanega davka.
Najprej kriva, nato oproščena
Na zatožni klopi mu je družbo delala njegova nekdanja zakonska partnerica Gabi Čimžar. Ta je v celoti uspela s pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, ki ji je dosodilo leto in pol zapora za pomoč pri pranju denarja in 11.800 evrov denarne kazni. Drugostopenjsko sodišče jo je namreč oprostilo očitka. Černetu so sodili zaradi mešetarjenj z avtomobili, predvsem visokega cenovnega razreda, kot je BMW. Pri svojem delu je davčno utajil za 3,286.674 evrov, z utajo in še drugimi goljufijami pa je pridobljene milijone tudi opral. Pri tem ni bil sam, ampak je imel pomagače, ki so svoje grehe že na začetku postopka priznali, dva izmed njih je sodišče obsodilo na delo v splošno korist, eden pa jo je odnesel s pogojno zaporno kaznijo.
Ker Černe ni dvignil sodne pošte oziroma mu je sodišče ni uspelo vročiti, so jo objavili na sodni deski.
V vlogi pomočnice naj bi se znašla tudi Čimžarjeva, ker naj bi s svojega računa dvigovala denar in ga predajala Černetu. Sodišče prve stopnje jo je spoznalo za krivo. Tega mnenja niso delili višji sodniki, zato so jo oprostili, rekoč, da je bil Černe pooblaščen na njenem računu, zaradi česar ji ni mogoče očitati storitve kaznivega dejanja.
Ker Černe ni dvignil sodne pošte oziroma mu je sodišče ni uspelo vročiti, so jo objavili na sodni deski. Rok za vročanje sodbe višjega sodišča prek sodne deske traja osem dni. Černetu rok poteče v četrtek. Naslednji korak je poziv na prestajanje kazni.
Po črnem scenariju, če bo sodišču ugotovilo, da je bil poziv za nastop kazni Černetu pravilno vročen in se kljub temu ne bo zglasil v zaporu, ali če bo iz okoliščin izhajalo, da se izmika vročitvi poziva, bo sledila prisilna privedba na prestajanje zaporne kazni. Če ta ne bo uspela ali se bo izkazalo, da sodišču ni sporočil spremembe svojega naslova oziroma prebivališča ali celo ne bo mogoče ugotoviti, kje je, bo sodišče zanj razpisalo tiralico.