Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je morala le nekaj tednov po prevzemu položaja soočiti z vsemi posledicami napačnih odločitev in nedela njenih predhodnikov. Močno deževje je lanskega oktobra poplavilo dobršen del Slovenije in politiki so morali priznati, da je varčevanje na račun vzdrževanja vodotokov pustilo katastrofalne posledice. V 20 letih praktično nismo namenjali sredstev za urejanje strug naših rek in potokov, zdaj pa nas bo urejanje stanja v naslednjih letih stalo več kot 300 milijonov evrov.
Ministrica je na eni izmed komercialnih televizij med poplavo prebivalcem Iga zagotovila, da se bodo razmere uredile v šestih mesecih, da bo sanacija trajala več let, vsako leto pa bi morali za to nameniti med 50 in 80 milijonov evrov.
V 20 letih praktično nismo namenjali sredstev za urejanje strug naših rek in potokov, zdaj pa nas bo urejanje stanja v naslednjih letih stalo več kot 300 milijonov evrov.
Kot so nam zatrdili na ministrstvu za okolje in prostor, bi lahko letos za zagotavljanje poplavne varnosti in dela na vodotokih namenili sredstva v skupni višini približno 82 milijonov evrov. Gre za sredstva, ki se zagotavljajo v okviru integralnih sredstev proračuna, sredstev kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 in sredstev iz namenskih skladov: sklada za vode in podnebnega sklada.
A v glavnem bo ta denar namenjen za urejanje razmer na Savinji, Dravi in spodnjem delu Save. To pomeni, da bodo osrednji, zahodni in južni del Slovenije, kjer so bile v zadnjih letih poplave najbolj uničujoče, moral na sredstva in ureditev razmer še počakati.
Na Mestni občini Ljubljana so že večkrat poudarili, da je skrb za urejanje vodotokov v pristojnosti države in Agencije Republike Slovenije za okolje, a da kljub temu sami poskrbijo za najbolj problematične dele vodotokov, kot so Mali graben, Glinščica in Ljubljanica. Intervencijska dela na vodotokih izvajajo že vse od leta 2010. A gre le za manjše posege, ki varnosti ob preobilnem deževju ne morejo zagotoviti. Na MOL še vedno nadaljujejo z načrti za izgradnjo zadrževalnikov Razori in zadrževalnika na Brdnikovi ulici. Če bi šlo vse po najbolj optimističnih načrtih, bi bil zadrževalnik na Brdnikovi, ki bi zagotovil miren spanec prebivalcem ljubljanskega Viča in Rožne doline, zgrajen leta 2017.
Ministrica je na eni izmed komercialnih televizij med poplavo prebivalcem Iga zagotovila, da se bodo razmere uredile v šestih mesecih, da bo sanacija trajala več let, vsako leto pa bi morali za to nameniti med 50 in 80 milijonov evrov.
In kakšno je stanje v občini Ig, kjer sta tako Cerar in ministrica Majcnova obljubila drugačen pristop do poplavne problematike? Projekt Ureditev za izboljšanje poplavne varnosti na urbaniziranih območjih ob Iški že poteka. A v občinski upravi so presenečeni, da jim ARSO v treh mesecih še ni pripravil projektnih pogojev, ki bi omogočili nadaljnje aktivnosti. Za naš časopis so povedali: »Škoda je tudi, da je ministrstvo pripravilo nabor izrednih ukrepov zaradi škodljivega delovanja voda v letu 2014, s katerim so nekaj malega očistili brežine Iške, posekali Ižico, za nasipe, za projekt, ki celostno obravnava varovanje naselij Brest, Matena, Podkraj, Iška vas in Iška, ki jih financira občina, pa nimajo posluha za sofinanciranje. V treh mesecih niso uspeli izdati niti projektnih pogojev za področje varstva voda.«
Bo torej kljub velikim besedam ostalo le pri lepotnih popravkih? Odgovor bomo dobili že ta mesec, ko bodo na ministrstvu za okolje usklajevali konkretne projekte s proračunskimi postavkami in bo znano, kam bo denar v resnici šel.
