Predstavniki Zveze ekoloških gibanj Slovenije in belokranjskega okoljskega gibanja Proteus, ki združuje 28 civilnih iniciativ, so že pred časom pripravili peticijo s 3430 podpisi proti postavitvi baznih postaj.
Za civilne iniciative so sporne lokacije baznih postaj, predvidene v neposredni bližini stanovanjskih objektov in drugih varovanih kategorij prebivalstva. Gre za lokacije baznih postaj na območju Bele krajine, Dolenjske in Gorenjske.
Civilne iniciative so zaradi nasprotovanja baznim postajam na omenjenih lokacijah želele pred časom pripraviti protestni shod pred ministrstvom za infrastrukturo in ministru izročiti peticijo, a so se nato dogovorili za sestanek, ki je bil sklican za danes.
Udeleženci so bili z današnjim srečanjem, na katerem so ministru vendarle izročili protestno noto in ki ga je pred poslopjem ministrstva spremljalo 50 predstavnikov različnih civilnih iniciativ, razmeroma zadovoljni, je navedel Radio Slovenija.
Kot je po sestanku dejal predsednik Proteusa Niko Šuštarič, so se dogovorili za sodelovanje, sporne lokacije pa bodo reševali od primera do primera. Večjo vlogo pri tem bodo dobile občine, "ki so v glavnem tudi že doslej aktivne, ponekod pa tudi ne". "Moram povedati, da v nekaterih občinah ta problem podcenjujejo," je dodal.
Civilne iniciative bodo zdaj pripravile osnutek pogodbe, ki bo vsebovala rešitve o konkretnih primerih. To bo pomembno zlasti v primerih baznih postaj, ki jih zaradi tehničnih težav ne bo mogoče premakniti.
"Nismo zaviralci razvoja Slovenskih železnic, želimo pa, da se interesi in strahovi ljudi upoštevajo in da pridemo do nekih rešitev, ki bodo sprejemljive za vse strani," je sklenil Šuštarič.
Predstavnik družbe DRI upravljanje investicij Marko Gardaševič pa je opozoril, da je ministrstvo pravočasno obvestilo vse občine, da bodo začeli graditi bazne postaje, a se jih večina na te pozive sploh ni odzvala.
Ob tem pa je ministrstvo po njegovih besedah opozorilo izvajalca, naj preneha z deli, dokler ne bodo našli sporazuma z lokalnimi skupnostmi.
Gardaševič je povedal še, da so se na današnjem sestanku dogovorili za ureditev pravno-formalnega odnosa, tako da se ne bo nameščalo opreme komercialnih ponudnikov.
Da ministrstvo išče alternativne lokacije za sporne bazne postaje, je že v torek za STA zatrdil minister Gašperšič. "Kjer je prišlo do problemov, bodisi zaradi strahu pred elektromagnetnim sevanjem bodisi zaradi motečega vpliva na okolje, se zdaj iščejo rešitve, alternativne lokacije," je pojasnil minister, ki upa, da bodo čim prej sporazumno našli ustrezne rešitve.
Gašperšič kljub vsemu verjame, da bo projekt vzpostavitve digitalnega radijskega komunikacijskega sistema GSM-R vzpostavljen skladno z zastavljeno časovnico, torej do konca letošnjega leta. To je pomembno tudi zaradi črpanja evropskih sredstev za ta projekt.
Do prihodnjega leta naj bi sicer glede na danes predstavljene podatke, ki jih je povzel Radio Slovenija, postavili 246 stolpov, 187 so jih že postavili, problematičnih jih je še 12, ostalih pa še niso začeli graditi.
Slovenija
Ministrstvo v iskanje alternativnih lokacij za nekatere bazne postaje GSM-R
Predstavniki civilnih iniciativ so se danes v Ljubljani na temo baznih postaj digitalnega železniškega radijskega omrežja GSM-R sestali z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. Skupaj so se dogovorili za način reševanja spora glede določenih lokacij baznih postaj. Vsak primer bodo reševali posebej, je poročal Radio Slovenija.
