Slovenija

Se še spomnite tega dejanja Slovenije?

(uk)
28. 1. 2015, 18.47
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

28. januarja 2004 je Slovenija ratificirala pristopno pogodbo k Evropski uniji. S tem se je končalo še zadnje dejanje Slovenije za vstop v Evropsko unijo.

Državni zbor je leta 2004 z osemdesetimi glasovi ratificiral državno pogodbo, kar je takrat pomenilo, da Slovenija nima več ovir na poti v Evropsko unijo. Poslance so nagovorili predsednik vlade Anton Rop, zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Janez Potočnik. Rop je dejal, da je vstop Slovenije v EU velik uspeh. Poudaril je, da EU pomeni predvsem priložnost. Zaželel si je še, da bi poleg kapitala brez meja krožile pravice, znanje in tudi sanje.

Rupel je poudaril, da širitev EU vnovič združuje Evropo, v kateri imajo enake možnosti za razvoj vse države s skupnimi vrednotami. Potočnik je povedal, da je vstop v EU logičen in naraven korak v zorenju naše mlade države. Oglasil se je tudi takratni predsednik Slovenije Janez Drnovšek, ki je dejal, da se s tem začenja novo poglavje. Povedal je, da je za nami obdobje prilagajanja, začenja pa se skupno, enakopravno delo z drugimi evropskimi državami. »Pred nami je očitno precej nalog, Slovenija pa bo že letos kot nova članica EU-ja pred številnimi izzivi,« je povedal. Kot največje izzive je poudaril dokončanje evropske ustavne pogodbe in začetek zahtevnih pogajanj o novi finančni perspektivi.


Dogodki
1077 – papež Gregor VII. je na vrhuncu investiturnega spora preklical anatemo cesarja Henrika IV., ki je s svojim romanjem v Canosso prikazal pripravljenost na spravo
1573 – sprejeta je bila pogodba med poljskim kraljem in plemstvom, Pacta conventa
1918 – ustanovljena Rdeča armada
1943 – civilna mobilizacija v tretjem rajhu
1985 – posneta pesem We are the world, katere izkupiček je bil namenjen za pomoč Afriki
1986 – v eksploziji ameriškega raketoplana Challenger izgubi življenje vseh 7 članov posadke

Rojstva
1457 – Henrik VII., angleški kralj 
1784 – Matija Vertovec, slovenski duhovnik, vinogradnik 
1812 – Ilija Savić – Ilija Garašanin, srbski politik 
1841 – John Rowlands – Henry Morton Stanley, valižanski raziskovalec Afrike 
1887 – Artur Rubinstein, poljsko-ameriški pianist 
1900 – Karel Levičnik, slovenski general 
1912 – Jackson Pollock, ameriški slikar 
1927 – Smiljan Rozman, slovenski pisatelj, dramatik, slikar 
1936 – Alphonso Joseph D'Abruzzo – Alan Alda, ameriški filmski igralec
1955 – Nicolas Sarkozy, francoski predsednik
1978 – Gianluigi Buffon, italijanski nogometaš
1978 – Jasmin Handanovič, slovenski nogometaš
1981 – Elijah Wood, ameriški filmski igralec

Smrti
814 – Karel Veliki, frankovski vladar 
1271 – Izabela Aragonska, princesa, francoska kraljica 
1547 – Henrik VIII., angleški kralj 
1596 – Francis Drake, angleški pomorščak in raziskovalec 
1891 – Nikolaus August Otto, nemški inženir 
1896 – Giuseppe Fiorelli, italijanski arheolog 
1919 – Franz Erdmann Mehring, nemški novinar, publicist 
1938 – Bernd Rosemeyer, nemški avtomobilski dirkač 
1939 – William Butler Yeats, irski pesnik, dramatik, nobelovec 1923 
1963 – Jean-Felix Picard, švicarski znanstvenik, balonar 
1980 – Ciril Kosmač, slovenski pisatelj 
1983 – Francis Michael Forde, avstralski predsednik vlade 
1996 – Josip Aleksandrovič Brodski – Joseph Brodsky, rusko-ameriški pesnik, nobelovec 1987 
2002 – Astrid Lindgren, švedska pisateljica