Pri nekdanjem policistu so med hišno preiskavo leta 2005 našli večjo zalogo vojaškega orožja in tudi eksploziv. Leta 2012 so ga zaradi nedovoljenega prometa z orožjem pravnomočno obsodili na dve leti zapora. Neuspešen je bil tudi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Obrenovič je na ustavnem sodišču izpodbijal prve tri odstavke 310. člena kazenskega zakonika, ki govori o samovoljnosti. Pri tem je navedel, da se zakonski znaki kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov v delu, ki se nanaša na protipravno hrambo orožja, popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrškov po predpisih, v nasprotju s katerimi naj bi hranil orožje in eksploziv.
Obrenovič se je pritožil tudi zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu kazenskega zakonika, in zoper sodbo, s katero je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Med kaznivimi ravnanji v tem delu naj ne bi bilo jasnih ločnic, zato naj bi bila omogočena arbitrarnost organov oblasti pri pregonu kaznivih ravnanj. Izpodbijane določbe naj bi bile tako v neskladju z načelom določnosti pravnih pravil, načelom enakosti pred zakonom ter načelom zakonitosti v kazenskem postopku. Prav tako naj bi v času, ko so pri njem našli orožje, veljalo prehodno obdobje, v katerem naj bi bila dopuščena legalizacija orožja, ki ga posamezniki protipravno hranijo.
Obrenovič se je pritožil tudi zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu kazenskega zakonika, in zoper sodbo, s katero je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da Obrenovič izpodbija tretji odstavek 310. člena kazenskega zakonika, vendar izpodbijani posamični akt ne temelji na tej določbi, zato pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo v tem delu zavrglo.
Pri izpodbijanju prvega in drugega odstavka istega člena je sodišče ocenilo, da pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo. Ustavne pritožbe zoper sodbo vrhovnega sodišča pa ustavno sodišče ni niti sprejelo v obravnavo.
Ustavni sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju o tej zadevi izločen, sicer pa je sodišče na seji 29. decembra svojo odločitev sprejelo soglasno.
