V Sloveniji zdravniki največ receptov predpišejo za zdravila proti bolečinam in za bolezni srca in ožilja, sledijo jim antidepresivi. Njihovo število skozi leta narašča, leta 2006 so predpisali okoli 340 tisoč, leta 2013 pa kar 509 tisoč receptov za antidepresive. Nekatera podjetja zdaj zahtevajo od delavcev, da jim zaupajo podatek, katera zdravila jemljejo.
Arhiv Svet24
V Sloveniji zdravniki največ receptov predpišejo za zdravila proti bolečinam in za bolezni srca in ožilja, sledijo jim antidepresivi. Njihovo število skozi leta narašča, leta 2006 so predpisali okoli 340 tisoč, leta 2013 pa kar 509 tisoč receptov za antidepresive. Nekatera podjetja zdaj zahtevajo od delavcev, da jim zaupajo podatek, katera zdravila jemljejo.
Boj z depresijo je sam po sebi trdovraten in pot do zmage ni enostavna. Zaradi pogoste stigmatizacije nekateri niti nočejo poiskati prepotrebne pomoči. Zato ne preseneča, da je Društvu DAM precej zavrela kri ob informaciji, da v nekaterih podjetjih nadrejeni od delavcev zahtevajo podatek o zdravilih, ki jih jemljejo.
Arhiv Svet24
Kazen za preveč radovednega šefa
Če bi informacijski pooblaščenec presodil, da delodajalec podatke o jemanju zdravil določenega delavca zbira brez podlage v zakonu, lahko pravni osebi ali samostojnemu podjetniku izreče globo v znesku 4170 evrov, njegovi odgovorni osebi pa globo v znesku 830 evrov. Na tem mestu je treba opozoriti, da gre pri tem za toliko prekrškov, kolikor je oškodovancev oziroma delavcev, o katerih se nezakonito zbirajo osebni podatki.
»Ali moramo šefu javiti podatek o jemanju antidepresivov?« so zaskrbljeno zapisali na družbenem omrežju Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM. Predsednica društva Alenka Mavec nam je dejala, da je društvo Dam zgroženo nad tovrstnim poseganjem delodajalcev v pravice pacientov in človekove pravice. »Taka praksa v podjetjih bi lahko odvrnila ljudi od zdravljenja depresije, kar bi prineslo veliko hujše posledice in najpogosteje dolgotrajno bolniško odsotnost. Delodajalec delavca lahko samo napoti na ponovni zdravstveni pregled, če sumi, da ni sposoben za delo, in ga ne sme spraševati o vzrokih zdravstvenih težav. Osebni zdravnik pa pri nezmožnosti za delo dodeli bolniško odsotnost oziroma poda mnenje, ali ima delavec zaradi zdravil omejeno sposobnost za delo. In tako mnenje je delavec obvezen posredovati delodajalcu, in to brez navedbe zdravil.«
Glede jemanja antidepresivov Mavčeva doda, da zdravniška stroka sama dovolj jasno opredeli vpliv zdravil na delovno zmožnost. Sicer so ob začetku jemanja pogosti stranski učinki, ki pa v kratkem izzvenijo.
Za mnenje smo povprašali še informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, ki nam je delala, da ni enoznačnega odgovora na vprašanje, ali lahko delodajalec zahteva podatke o tem, katera zdravila jemljemo. Po njenih besedah delodajalec podatkov o jemanju zdravil ne sme zahtevati od vseh delavcev, temveč le od tistih, ki delajo na delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.
Ob tem je treba opozoriti, da delodajalec tudi od delavcev, ki delajo na takšnih delovnih mestih, ni upravičen zahtevati, da mu sporočijo podatke o jemanju vseh zdravil, ampak le o jemanju tistih zdravil, za katera stroka oceni, da lahko na psihofizične sposobnosti delavca vplivajo v tolikšni meri, da ne more več varno opravljati dela na določenem delovnem mestu.
Thinkstock
Brez našega soglasja ni kukanja v kartoteko
Prelesnikova dodaja, da delavec lahko vedno odkloni posredovanje določenih osebnih podatkov, kadar meni, da za njihovo zbiranje ni ustrezne pravne podlage. Ob tem opozori, da mora delodajalec, ki bi od delavca zahteval, da mu sporoči, katera zdravila jemlje, delavcu pred tem sporočiti informacijo o namenu zbiranja takšnih podatkov. Poleg tega ga mora seznaniti, ali je posredovanje takšnih podatkov obvezno ali prostovoljno in kakšne bodo posledice, če mu ne bo sporočil zahtevanih podatkov. Ob tem je primerno, da ga seznani tudi s pravno podlago za zbiranje takšnih podatkov.
Na vprašanje, ali lahko nadrejeni pokuka v našo zdravstveno kartoteko, pravnica Darja Bajželj odgovori, da po zakonu o varstvu osebnih podatkov delodajalec tega ne sme storiti brez soglasja delavca. Ob tem je pravnica opozorila na 177. člen zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da je delavec, če je pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil škodo delodajalcu, dolžan škodo povrniti. Na primer, če se delavec, ki ima vrtoglavico, prijavi na delovno mesto popravljavca streh in pade s strehe, mora odgovarjati za povzročeno škodo.
