Pričakovanja pred današnjim posvetom so bila velika, saj javnost zanima, katere prioritete si bo vlada zadala za letošnje leto. Ministri so bili ob prihodu na sedež vlade večinoma redkobesedni. Kopač Mrakova, ki vodi ministrstvo za delo, je dejala, da ko ni dovolj denarja za vse, je pomembno, da določimo, kaj ima prednost. Po njenih besedah je za ministrstvo za delo v okvirnem razrezu predvidenih odhodkov za letos načrtovanih za 84 milijonov evrov manj sredstev. Brez besed je bila šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar, ki mora poleg že predvidenih 10 milijonov evrov letos privarčevati dodatnih 10 milijonov; starši in učitelji so že tako zaskrbljeni glede nadaljnjega obstoja šolskega sistema, ki se mu namenja vse manj denarja.
Za ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča je ključno, da zagotovijo najnujnejši obseg sredstev za vzdrževanje cestnega in železniškega omrežja. A kaj, ko se cestna infrastruktura slabša iz leta v leto, za preprečitev slabšanja bi bilo treba v te dejavnosti na leto vlagati od 150 do 200 milijonov evrov, po sedanjih projekcijah pa se ministrstvu obeta le od 60 do 70 milijonov evrov za vzdrževanje cest. Tako se znova omenja možnost uvedbe bencinskega centa, s katerim bi zbirali denar za obnovo močno načetih cest. Tak model Slovenija že pozna, saj smo med letoma 1998 in 2008 tako nabrali dobro milijardo evrov za izgradnjo avtocest.
Letos se za vzdrževanje cest po besedah ministra Gašperšiča obeta le od 60 do 70 milijonov evrov.
Delovni posvet je po naših informacijah potekal umirjeno in brez visokih tonov. Vsak minister je predstavil svoje prednostne naloge. »Ker je treba izluščiti res najbolj pomembne, so ministri določili kriterije, po katerih morajo do prihodnjega posveta oblikovati svoje prioritete,« je odločitev vlade pojasnil vodja urada za komuniciranje Boštjan Lajovic. Javnost bo tako morala počakati še približno en teden, da se končno seznani s cilji in prioritetami vlade. Letošnje leto je sicer vlada zastavila v smeri nadaljevanja prizadevanj za konsolidacijo javnih financ, kar prinaša dodatno varčevanje in ohranitev gospodarske rasti. Poleg tega naj bi bili med drugim v ospredju upravljanje državnega premoženja, prestrukturiranje gospodarstva in priprava nekaterih reform.
