V centralni banki so ukrep septembra 2011 sprejeli z namenom, da v času močne krepitve franka in visoke negotovosti na finančnih trgih zaradi krize evrskega območja zaščitijo švicarsko gospodarstvo, ki mu je krepak tečaj nacionalne valute zelo škodil.
Centralna banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je frank, ki v negotovih časih velja za t.i. valuto varnega pristana, še vedno močan, a se je njegova precenjenost od uvedbe omenjenega ukrepa zmanjšala, gospodarstvo pa je triletno obdobje izkoristilo za prilagoditev.
Vrednost franka je po objavi za večino udeležencev na trgu presenetljive odločitve poskočila. Če je bilo treba v sredo za evro odšteti še malo nad omenjeno mejo 1,20 franka, je bil danes en evro nekaj časa vreden le 0,8517 franka, trenutno pa se je ustalil rahlo nad mejo paritete obeh valut.
Z rastjo vrednosti franka pa so potonili tečaji delnic na züriški borzi. Osrednji indeks SMI je trenutno okoli 10 odstotkov v minusu, potem ko je indeks padel že za skoraj 14 odstotkov. Borzniki se očitno bojijo negativnih posledic za švicarsko gospodarstvo, saj so trenutno razmere v evrskem območju in širše globalno še vedno negotove, vrednost evra pa pada. V takih časih se borzniki obračaj k naložbam, kot je frank.
Odločitev centralne banke je slaba novica tudi za tiste slovenske posojilojemalce, ki imajo posojila, vezana na frank. Ta najbolj bremenijo gospodinjstva, na katera odpade pretežni del tovrstnih posojil, še posebej visok delež pa predstavljajo pri stanovanjskih posojilih.
Napovedovanje, kje se bo frank ustavil, je zelo nehvaležno. Erker je menil, da "ponavadi takšni premiki niso muha enodnevnica in bi lahko imeli še pritisk na apreciacijo franka". Medtem nekateri tuji analitiki napovedujejo, da se bo en frank ustalil okoli enega evra. "V tem trenutku je težko reči, kakšen bo tečaj, lahko pa z gotovostjo rečemo, da je konec stabilnosti, ki smo ji bili priča v zadnjih letih," je poudaril Šimnic. Frank se bo namreč prilagajal monetarni ekspanziji v Evropi, pa tudi morebitni paniki v primeru grškega izstopa iz območja evra. "S tega vidika obstaja dvom, ali je bila odločitev švicarske centralne banke sprejeta ob pravem trenutku," je sklenil.
To je izpostavil tudi analitik in predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker. "Ta poteza slovenskim gospodinjstvom s krediti v 'švicarjih' ne bo prinesla nič dobrega. Podražili se bodo, v tem trenutku za 20 odstotkov," je ponazoril.
Banke jih v luči krepitve franka od izbruha finančne krize praktično ne odobravajo več. V času, ko se je švicarska centralna banka odločila za branjenje zgornje meje vrednosti franka, jih je bilo za skoraj 1,75 milijarde evrov, konec lanskega leta je izpostavljenost prebivalstva do tujih valut znašala med pol milijarde in milijardo evrov. "Ocenjujemo, da je izpostavljenost pretežno v frankih," je dejal Erker.
Odločitev švicarskih centralnih bankirjev bo po njegovem mnenju prineslo "nekaj preglavic švicarskim podjetjem, ki izvažajo na globalne trge, saj bo njihov izvoz postal dražji na daljši rok". Na drugi strani pa bo švicarskim gospodinjstvom omogočil "dodatno blaginjo, saj se bodo njihovi proračuni okrepili v tujih valutah".
"Odločitev švicarske centralne banke je precej presenetila," je ocenil analitik Matej Šimnic iz Alte Invest. A sta z Erkerjem soglašala, da je uravnavanje tečaja švicarsko centralno banko precej stalo. "Še dolgo so zdržali," je menil Erker.
Švicarska centralna banka eden največjih tiskarjev denarja na svetu zadnjih nekaj let, saj je morala za ohranjanje tečaja švicarske franke prodajati. Pritok tujih valut je bil premočan," je povzel. Šimnic pa, da "bi pričakovani ukrepi Evropske centralne banke omejevanje gibanja tečaja Švicarje silili v dodatno izjemno povečevanje bilance".
Švicarska centralna banka je v prizadevanjih za zajezitev rasti tečaja domače valute decembra lani občutno povečala devizne rezerve. Konec leta 2014 je bdela nad rekordnih 495,1 milijarde švicarskih frankov (412,3 milijarde evrov) rezerv v tujih valutah, za obrambo tečaja pa v mesečni primerjavi porabila več deset milijarde frankov.
Šimnic je spomnil, da je Švica omejevanje valutnega tečaja vzpostavila v obdobju, ko je bilo zaupanje v evro izjemno nizko in je bilo bežanje depozitov v franke predvsem posledica panike, in ne toliko odraz ukrepov centralnih bank. "V tem trenutku pa smo v povsem drugem obdobju, zato centralna banka mora dovoliti, da se tečaj franka prilagodi tržnim razmeram: obrestnim meram in tiskanju denarja," je pojasnil.
Po njegovem moramo tako negativno obrestno mero švicarske centralne banke jemati kot paket. "Centralna banka dovoli krepitev franka, vendar z negativno obrestno mero verjetno želi vplivati na manjši interes vlagateljev po varčevanju v švicarskih frankih oz. jih spodbuditi, da se odločijo za druge valute. To bi lahko pripomoglo k stabilizaciji oz. omejilo pridobivanje vrednosti franka," je izpostavil Šimnic.
