S sredstvi za učno pomoč naj bi ministrstvo prihranilo okoli tri milijone evrov. A škoda, storjena otrokom, zagotovo ni in nikoli ne bo merljiva v milijonih, je na novinarski konferenci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) pojasnila predsednica glavnega odbora sindikata Jelka Velički.
Med drugim je opozorila na številne dejavnosti, ki jih morajo učitelji opraviti poleg doslej plačane ure dodatne strokovne pomoči. Med njimi so priprava individualiziranega programa za vsakega učenca, v kateri so opredeljene metode in način dela, timski sestanki in evalvacijska poročila, je naštela.
Ukrepi v zvezi z učno pomočjo po njenih besedah učitelje zelo žalostijo. "Žal nam je, da javno izpostavljamo najbolj ranljive skupine otrok," je dejala. Ti otroci po njenih besedah za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja nujno potrebujejo ustrezne programe ter različne načine in oblike pomoči.
Po Štrukljevih navedbah naj bi poleg sredstev za učno pomoč, interesne dejavnosti in šole v naravi, ki skupaj znašajo okoli 10 milijonov evrov, področju izobraževanja odtegnili še 68 milijonov evrov. Štrukelj ob tem navaja po njegovem mnenju bizarno izjavo ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar, ki da je te posege v izobraževanje utemeljila s tem, da je to vsoto na področju izobraževanja treba privarčevati, ker tega vladi v pogajanjih s sindikati javnega sektorja ni uspelo. "Sliši se skoraj kot kazen, ker je slovensko učiteljstvo na nek način vodilo ta pogajanja in uspelo zavrniti dodatna znižanja na že znižane plače," je pojasnil.
Varčevalni ukrepi ministrstva po njegovih besedah posegajo v posamezne dele izobraževalnega sistema, ki zmanjšujejo kakovost javnega izobraževanja. "Javno izobraževanje je razumljeno kot instrument za to, da bo Slovenija prišla iz krize," opozarja Štrukelj. Večina pedagoško naprednih držav po njegovem mnenju razume, da je vlaganje v kakovostno javno izobraževanje nujna investicija.
Predstavniki Sviza se bodo v ponedeljek sestali s šolsko ministrico, od katere pričakujejo umik navedenih varčevalnih ukrepov. Če bo ministrstvo vztrajalo pri enostranskih posegih v izobraževanje, bodo v Svizu začeli z zbiranjem podpisov in odšli tudi pred vlado, da bi preprečili posege v javno izobraževanje, napoveduje Štrukelj. Kot opozarja, je vlada omenjene varčevalne ukrepe sprejela brez dogovora s sindikati.
Glede varčevanja Štrukelj pravi, da imamo pri nas še vedno balkanski odnos do javnega denarja ter da bi se dalo z racionalnim in bolj odgovornim ravnanjem do javnega denarja marsikaj prihraniti tudi v šolstvu. Nekateri učitelji po njegovih besedah priložnost za racionalizacijo vidijo tudi v nacionalnih preverjanjih znanja.
Na vprašanje, kako bodo ravnali učitelji, ki izvajajo dodatno učno pomoč, če ta ne bo plačana, Štrukelj odgovarja, da bodo storili vse, da bo plačana, ne bodo pa zaradi tega ne opravili svojega dela.
