Obsojeni je dejal, da je le žrtev poslovanja podjetja, v katerem je delal, in družbe Pro Hikon. Tožilstvo mu je očitalo, da je v obdobju, ko je bil zaposlen v Živexu, v dveh primerih izdal računa na družbo Pro Hikon, a se je pozneje izkazalo, da ta nikoli ni naročila materiala, za katerega so ji izstavili račun.
V enem primeru je šlo za žičnato ograjo, zanjo še danes ni znano, kje je končala, in ta račun je znašal 1800 evrov; v drugem primeru pa za slabih 1900 evrov vredne tlakovce, ki so jih dobavili Brilejevi nečakinji na Senovo. Te je plačal obdolženi sam, in to skoraj dve leti po izdaji računa, dva dni pred njegovim zaslišanjem v kazenskem postopku.
Brilej je na sodišču poudaril, da sta omenjeni družbi sodelovali v smislu, da je Pro Hikon v Živexu nabavljal material in ga vgrajeval za končne kupce. »Nisem namerno storil očitanih dejanj, nisem kriv, ves čas sem delal v dobro Živexa. Zaradi pritiskov, ki jih je nad mano izvajalo vodstvo tega podjetja, sem doživel živčni zlom, od mene so ves čas zahtevali promet in posel,« je povedal Brilej. »Sem samo žrtev poslovnega delovanja vodstva Živexa in pritiskov nanj.«
Sodnik Boštjan Kovič je poudaril, da je v gospodarski dejavnosti preveč nepravilnosti, zato morajo biti takšni primeri sankcionirani, pa čeprav gre za majhne stvari.
Četudi je Brilej za ograjne elemente trdil, da naj bi jih odpeljali v Leskovec pri Krškem, tega dokazni postopek ni pokazal, popolnoma drugače pa je bilo v primeru tlakovcev. »Tlakovce sem naročil v Živexu pri Bojanu Brileju, dostavil jih je proizvajalec. Najprej smo se pogovarjali, da naj bi jih položili delavci Pro Hikona, saj bi bil v tem primeru davek nižji, ker pa delavcev več dni ni bilo k meni, sem jih položil sam,« je povedal Aleksander Kokotec s Senovega, soprog Brilejeve nečakinje. Glede plačila je pojasnil, da mu je Brilej dejal, da se ne mudi in da mu bo že povedal, kdaj naj plača. So se pa dogovorili, da jih bo s kartico Diners plačal sam Brilej, on pa bo dal njemu gotovino.
Izkazalo se je, da sta Kokotčeva tlakovce dobila 5. aprila 2011, položila sta jih kakšen mesec pozneje, račun zanje pa je bil plačan 6. marca 2013.
