Kot je na novinarski konferenci z Jacenjukom poudarila kanclerka, je imela uvedba sankcij določene namene in zato jih je mogoče odpraviti le, ko razlogov zanje ne bo več oziroma bodo ti nameni doseženi. "Menim, da bi moral biti dogovor iz Minska v celoti uresničen, preden lahko rečemo, da bodo sankcije odpravljene," je poudarila.
Omenjeni dogovor so lani v beloruski prestolnici dosegli predstavniki ukrajinske vlade in proruskih separatistov na vzhodu države. Obe strani sta se z dogovorom zavezali k prekinitvi ognja in umiku nezakonitih oboroženih skupin, težkega orožja in borcev.
A čeprav se je nasilje nato omililo, dogovor konflikta na vzhodu Ukrajine ni končal. Od septembra je bilo na vzhodu Ukrajine ubitih več kot tisoč ljudi, skupaj pa že več kot 4700. Sprti strani sta se nato znova sestali decembra, ko pa sta se uspeli dogovoriti le za izmenjavo zapornikov.
Francoski predsednik Francois Hollande se je v ponedeljek zavzel za umik sankcij proti Rusiji, če bo v prizadevanjih za rešitev krize na vzhodu Ukrajine dosežen napredek. Hollande to pričakuje že na pogovorih v Kazahstanu prihodnji teden, na katerih se bosta sešla predsednika Rusije in Ukrajine Vladimir Putin in Petro Porošenko.
Pogovori v Kazahstanu so napovedani za 15. januar, poleg Putina in Porošenka pa se jih bosta udeležila tudi Merklova in Hollande. V Berlinu in Parizu sicer poudarjajo, da priprave na vrh potekajo, a da bo do njega prišlo le, če bo obstajala realna možnost, da prinese napredek.
Kanclerka naj bi se o tem v petek v Berlinu pogovarjala s kazahstanskim predsednikom Nursultanom Nazarbajevom.
