Jezni protestniki so 19. maja 2010 sprva mirno demonstrirali proti zakonu o malem delu, ki ga je pripravila vlada, nato pa so se demonstracije sprevrgle v grob izgred, v katerem so protestniki stavbo parlamenta na Šubičevi ulici v Ljubljani obmetavali z jajci, pločevinkami piva in granitnimi kockami ter proti njej vrgli tudi dimno bombo. Udeleženci protestov so uničili pročelje parlamenta, saj so uničili vse kipe in razbili stekla vse do četrtega nadstropja. V demonstracijah so poškodovali tudi policiste, ki so utrpeli odrgnine in podplutbe.
Policija je takrat sporočila, da je pridržala okoli 30 protestnikov, proti polovici je tožilstvo sprožilo kazenski pregon. Dvanajst se jih je strinjalo s skrajšanim postopkom in izdajo kaznovalnega naloga, po katerem so jih obsodili na petmesečno pogojno kazen, še en demonstrant pa je krivdo za kaznivo dejanje sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje, priznal naknadno.
"Granitno kocko sem vrgel proti parku, in ne v parlament. Prav tako nisem žalil policistov. Od njih sem bil oddaljen od 12 do 15 metrov." Jurij Momirski
Zaradi istovrstnega kaznivega dejanja sta se na zatožni klopi ljubljanskega okrajnega sodišča znašla sedemindvajsetletni Anže Kuraš in dvaindvajsetletni Jurij Momirski, ki nista priznala očitkov. Kuraš si je včeraj lahko oddahnil, saj je tožilstvo zoper njega umaknilo obtožni predlog, menilo je namreč, da je očitno, da ni zagrešil očitanega kaznivega dejanja (proti policistom naj bi vrgel pločevinko piva), glede na uro, ko so ga pripeljali na policijsko postajo, in uro, ko so se mirne demonstracije sprevrgle v nasilje. Kuraša so namreč pridržali ob treh popoldne, demonstracije pa ušle izpod nazora po omenjeni uri.
Jurij Momirski pa je ni odnesel tako dobro kot Kuraš. Sodišče je menilo, da je kriv, in je pri izreku kazni sledilo tožilskemu predlogu ter mu prisodilo sedem mesecev zapora. Za rešetke pa mu ni treba, če v roku dveh let ne stori kaznivega dejanja.
Momirski je sicer na sojenju priznal, da je vrgel granitno kocko. Pri tem pa je dodal, da je ni vrgel proti parlamentu, temveč proti parku ob parlamentu, in da ni zadel nikogar. Poleg tega je trdil, da ni sodeloval v skupini, ki je vpila, kričala in žalila policiste ter proti njim metala kamenje, palice, transparente.
Dejal je, da se je slučajno znašel na prizorišču, ko se je vračal domov, in ga je množica »povlekla vase«. V nekem trenutku je zagrabil granitno kocko, pri tem dejanju pa ga je zalotila policistka in ga opomnila, naj je ne zaluča. Njenega nasveta ni upošteval in je kocko kljub temu vrgel. V zagovoru je še pripomnil, da se ni nameraval pridruževati nasilni skupini in tudi ne uradni osebi preprečiti uradnega dejanja. Njegov odvetnik Janez Ahlin je že napovedal pritožbo zoper sodbo.
