Stanje v slovenskem gospodarstvu še zdaleč ni rožnato. Trenutno nas rešuje predvsem povečan izvoz izdelkov in storitev slovenskih podjetij na tuje trge, kar je tudi povzročilo gospodarsko rast pri nas. Vseeno pa med državljani opažamo visoko stopnjo brezposelnosti, ki je sicer v preteklem letu na srečo po več zaporednih letih, ki niso kazala optimizma, začela počasi upadati. A je zadnji mesec leta 2014 spet postregel z nekoliko višjim številom brezposelnih, kar je vsekakor kazalec, da bo za končanje krize potrebno še precej napora in tudi pomoči države, ki pa bo do brezposelnih v letošnjem letu nekoliko bolj mačehovska. Za aktivno politiko zaposlovanja bo namreč namenjenih precej manj sredstev.
Gospodarska rast in večji izvoz v kombinaciji s programi zaposlovanja sta v preteklem letu očitno obrodila sadove. Med januarjem in novembrom se je iz evidence brezposelnih zaradi zaposlitve odjavilo 69.916 oseb. To je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 21 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2012. Kot uspešen so medtem na ministrstvu ocenili še letos uveljavljeni program Jamstvo za mlade. Samo zanj je bilo v prvih devetih mesecih lani razdeljenih 31,5 milijona evrov. S subvencijo prek ukrepov Prvi izziv, oprostitev plačila prispevkov, mentorske sheme in drugih se je zaposlilo 3423 mladih, dodatno z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki niso del jamstev, še 478, v okviru programov javnih del pa še 1372.
Morda pa bomo vendarle tudi mi kdaj v novo leto vstopili s tako spodbudnimi novicami, kot je to letos uspelo Nemčiji.
A ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anji Kopač Mrak v proračunu za leto 2015 za ukrepe, ki so očitno delovali, ni uspelo zagotoviti dovolj denarja, da bi z njimi lahko še naprej višali število zaposlenih. Za ta namen bo namreč v letošnjem letu namenjena kar polovica manj denarja kot preteklo leto, in sicer 47,2 milijona evrov. Ta številka je izjemno nizka. Leta 2008, ko je bila stopnja brezposelnih na rekordno nizki ravni, je bilo za to namenjenih 72 milijonov evrov. Prav zato so včeraj tudi v Zvezi svobodnih sindikatov premierja Mira Cerarja pozvali k takojšnjemu ustreznemu zvišanju sredstev. Kljub temu smo pristojno ministrstvo povprašali, katere ukrepe za zmanjšanje števila brezposelnih bodo izvajali v letošnjem letu in kakšna je njihova napoved oziroma pričakovanja glede stopnje brezposelnih, a nam s temi podatki na ministrstvu niso postregli. Smo se pa kljub temu dokopali do informacij, kdo so tisti v Sloveniji, ki najtežje najdejo zaposlitev. Kot so pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje, imajo največje težave pri iskanju zaposlitev mladi do 29. leta, zlasti tisti s terciarno izobrazbo, starejši brezposelni brez izobrazbe, invalidi, osebe z zdravstvenimi in drugimi omejitvami ter dolgotrajno brezposelni, med katerimi prevladujejo prav naštete skupine. Se pa menda na ministrstvu problema kljub manjšemu kupčku denarja zavedajo, zato se bodo v letošnjem letu pri ukrepih aktivne politike zaposlovanj osredotočili predvsem na dolgotrajno brezposelne osebe.
Kljub vsemu so napovedi glede brezposelnosti za letošnje leto spodbudne. Urad RS za makroekonomske analize Sloveniji napoveduje 115.700 registriranih brezposelnih, stopnja brezposelnosti naj bi bila 13,1- oziroma 12,6-odstotna. Morda pa bomo vendarle tudi mi kdaj v novo leto vstopili s tako spodbudnimi novicami, kot je to letos uspelo Nemčiji. V največjem evropskem gospodarstvu je bilo lani v povprečju zaposlenih 42,6 milijona ljudi s prebivališčem v Nemčiji, kar je 0,9 odstotka več kot leto prej, to pa je hkrati novo rekordno število zaposlenih.
