Prešeren je Zdravljico napisal okrog martinovega leta 1844. Ohranjen je tudi prvi rokopis pesmi, ko je nosila naslov Zdravica ob novini 1844. Kot pravi kustosinja Gorenjskega muzeja Monika Rogelj, je pozneje rokopis popravljal in dopolnjeval. Tako je leta 1846 nastala pesem, kakršno poznamo še danes.
»Prešernoslovci predvidevajo, da je Prešerna navdihnil članek Matije Vrtovca, duhovnika z Vipavskega, ki je leto prej napisal članek oziroma hvalo vinski trti in ob koncu zapisal, da poziva našega pesnika ljubezni, naj tudi on nameni nekaj verzov trti. In tako je bil to eden od povodov, da se je Prešeren lotil pisanja napitnice, ki je nato prerasla v pesem s skoraj vedno aktualnim političnim sporočilom,« je za Svet24 pojasnila Rogljeva.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Pesem je doživljala številne spremembe, danes pa poznamo verzijo, ki jo je Prešeren pripravil za dokončno objavo v Kmetijskih in rokodelskih novicah, kjer je bila prvič objavljena 26. aprila 1848. »To objavo so sicer omogočile politične spremembe v avstrijskem cesarstvu. To je bil čas po marčni revoluciji, čas pomladi narodov, ko je bila ukinjena cenzura in s tem vzpostavljena svoboda tiska. Prešeren je tako lahko objavil Zdravljico v celoti, kot si jo je sam prvotno zamislil. Ko jo je namreč pripravljal za objavo v Poezijah dve leti prej, je že sam računal na strogo oko cenzure in izključil eno kitico. Pozneje so mu cenzorji črtali še eno, zato jo je pesnik prečrtal v celoti, in tako ni bila objavljena v prvi izdaji Zdravljice,« pravi Rogljeva.
Zdravljica je z uglasbitvijo dobila nov zagon. Uglasbil jo je Stanko Premrl, in sicer leta 1905, kmalu potem ko so v Ljubljani odprli Prešernov spomenik pri Tromostovju. Prvič so jo sicer izvedli šele na koncertu Slovenske matice leta 1917 in naletela je na veliko navdušenje. »Od takrat naprej je postala obvezen del kulturnih in političnih prireditev, ostajala je vedno aktualna. Ljudje še danes čutimo, da ne nosi le političnih sporočil, ampak tudi sporočila o svobodi, bratstvu, enakosti. To pa so vrednote, ki so nam kot posameznikom tudi zelo blizu,« poudarja Rogljeva. Razstavo o Zdravljici si je v Prešernovi hiši v Kranju možno ogledati vse do 2. februarja 2015.
