34-letni Boki, kot prijatelji imenujejo Koprivnikarja, in dve leti mlajši Trančar, ki je v svojem krogu znan kot Čoro, naj bi leta 2002 zakrivila kar dva grozljiva umora. Za umor takrat komaj polnoletne Nine Dobrič oba prestajata večletni zaporni kazni, sojenje za domnevni umor takrat 30-letnega Kranjca pa se vleče kot jara kača – z vmesnimi prekinitvami in menjavami sodnikov poteka že od leta 2008.
Obdolžena naj bi Kranjca umorila neke noči med 30. junijem in 15. septembrom 2002. Po prepričanju tožilstva sta ga v litijskem motorističnem klubu Wild Pilots iz gole objestnosti začela pretepati, ko je nič hudega sluteč sam za mizo po grlu zlival pivo. Trančar si je po navedbah tožilke Manje Prezelj pri tepežki pomagal z boksarjem, Koprivnikar pa z barskim stolom, sekiro in lovskim nožem. V obtožbi piše, da sta žrtev v lokalu mrcvarila okrog 45 minut, nato pa sta ga naložila v Trančarjev avto in ga odpeljala v neznani smeri proti Zagorju, kjer je Koprivnikar vanj vrgel lovski nož, da se mu je zapičil v srce. Nato naj bi truplo odvrgla v globel, v strugo potoka Konjšica, ki se ob povodnji spremeni v deroč hudournik, preiskovalci pa Kranjčevih posmrtnih ostankov do danes še niso našli. Zagovornika obdolženih, odvetnika Marko Petek (Koprivnikar) in Mitja Pavčič (Trančar), sta prepričana, da je Kranjc, ki se je nekoč preživljal kot mornar, še živ in da pluje po širnih morjih.
Kušej je včeraj na kratko strnil, da Koprivnikar trpi za »izrazito osebnostno motnjo disocialnega tipa«, Trančar pa za »osebnostno motnjo odvisnostne narave z znaki disocialnih komponent«. Po Kušejevem mnenju je bil idejni vodja projekta Koprivnikar, Trančar mu je zvesto sledil, oba pa sta dobro vedela, kaj počneta. Močnik Bučarjeva je v nadaljevanju pojasnila, da obstaja več vrst osebnostnih motenj, ljudje, ki za njimi trpijo, pa jih sploh ne dojemajo kot motnje. »Koprivnikar je oseba, ki ima že leta težave z uveljavljenimi družbenimi normami. Te osebe se ne znajo vživeti v druge oziroma niso sposobni empatije, posledica tega pa je, da znajo dokaj brutalno obračunavati z ljudmi, imajo nizko toleranco in so brez občutkov krivde ali sramu, za vse njihove težave pa so krivi drugi,« je pojasnila. Glede Trančarja in njegove odvisnostne motnje pa je povedala, da se je identificiral z agresorjem: »Idejni vodja mu je bil vzor in mu je sledil. Da obstaja, mora biti uslužen drugim.«
Koprivnikar in Trančar na obravnave prihajata iz zapora v spremstvu pravosodnih policistov, saj sta 15. septembra 2002 na jasi Pasji britof pri Litiji umorila komaj 18-letno Nino Dobrič, ki sta jo pobrala na avtoštopu. Koprivnikar jo je z eno roko privezal na stol in jo začel pretepati. Nato ji je okoli vratu zavezal trak in jo davil, naposled pa je nesrečno dekle privezal na vlečno kljuko avtomobila. Trančar je počasi vozil, Koprivnikar pa je žrtev medtem brcal. Ko sta se naveličala, sta dekle vrgla v Savo. Glede na njuni različni vlogi jima je senat prisodil tudi različni kazni – Koprivnikar je bil februarja 2010 pravnomočno obsojen na 30 let, Trančar na 15. Sodelovanja pri umoru Dobričeve je bil obtožen tudi takrat 29-letni D. H., ki pa je bil oproščen vseh obtožb. Kot je ugotovila stroka, je zaradi »hudega strahu« pred Koprivnikarjem in Trančarjem tako rekoč okamnel.
