Slovenija

Rotnik in Pušnik po neuradnih informacijah sodno pridržana

STA/J.P.
5. 11. 2014, 21.41
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Okrožno sodišče v Celju je po dobrih dveh urah in pol, odkar sta bila na zaslišanje pred preiskovalno sodnico privedena nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik in nekdanji prvi mož BPHMedvešek Pušnik, Bogdan Pušnik, za oba po neuradnih informacijah odredilo 48-urno sodno pridržanje, v katerem bosta ponovno zaslišana.

STA

Uradnih informacij za zdaj ni. Pri glavnih vhodnih vratih je sodišče zapustil le eden od odvetnikov, ki je za novinarje dejal le, da glede na začetno fazo postopka ne more povedati ničesar.

V času 48-urnega sodnega pridržanja bo preiskovalna sodnica odločala o morebitni uvedbi pripora.

Za omenjeno kaznivo dejanje je zagrožena kazen od enega do osem let zapora.

Rotnik in Pušnik sta osumljena kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, in sicer sumov pranja denarja, storjenih na škodo elektroenergetskega podjetja iz Šoštanja, neuradno Teša. Kriminalisti so ju pridržali v torek po kriminalističnih preiskavah, v kateri so poleg celjskih kriminalistov sodelovali tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Poleg Rotnika in Pušnika, ki sta ostala v policijskem pridržanju do danes, so kriminalisti v torek pridržali tudi davčnega svetovalca Darka Končana, ki je bil po nekaj urah izpuščen.

Vodja Specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan je sicer danes ob robu osrednje slovesnosti ob dnevu pravosodja v Ljubljani nakazal, da bo tožilstvo za oba predlagalo pripor.

"Višja tožilka Darja Šlibar, ki je vseskozi usmerjala predkazenski postopek v zadevi Teš, se je odločila, da bo zoper dva osumljena predlagala uvedbo pripora," je povedal. V primeru Rotnika zato, ker so po navedbah tožilstva podani razlogi begosumnosti, uničenja dokazov, ponovitvene nevarnosti in vplivanja na priče. V primeru Pušnika pa naj bi bila razloga ponovitvena nevarnost in vplivanje na priče.

V predkazenskem postopku so sicer kriminalisti aktivnosti usmerili v cilj utemeljitve sumov storitve kaznivih dejanj pranja denarja. Sumijo namreč, da je eden od osumljencev denar v skupni vrednosti najmanj 870.000 evrov pridobil med letoma 2007 in 2013 s storitvijo kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic, ki jih je kot odgovorna oseba gospodarske družbe storil v času med leti 2006 in 2009.