Zadeva radarji, ki so pred dvema letoma v Mariboru s položaja prvega moža odnesli takratnega župana Franca Kanglerja, ne miruje. Podjetje Iskra, ki je takrat v sklopu javno-zasebnega partnerstva z mestno občino namestilo radarje in s tem sprožilo proteste, je na mariborsko okrožno sodišče vložilo 12,8 milijona evrov visoko odškodninsko tožbo.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Aktualna mestna oblast pod vodstvom župana Andreja Fištravca pa je na mariborsko okrožno sodišče vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti pogodbe, čemur je Iskra ugovarjala in zahtevala prenos pristojnosti v Ljubljano. Mariborsko prvostopenjsko sodišče je temu sicer ugodilo, a je nato višje po pritožbi mestne občine primer vrnilo okrožnemu sodišču. V uradu predsednice mariborskega okrožnega sodišča so napovedali, da bi se sojenje predvidoma lahko začelo v začetku leta 2015, a v Iskri za zdaj tovrstne zadeve ne želijo komentirati.
Dejstvo je, da je odškodninski zahtevek veliko nižji od tistega, s katerim je v času najbolj vročega dogajanja okoli radarjev grozil prvi mož Iskre Dušan Šešok.
Informacijo smo včeraj preverili tudi na mariborski občini, a so bili v izjavi precej skopi. Taja Kordigel iz Mestne občine Maribor, je sporočila, da tožbo Iskre razumejo kot pravno folkloro. »Sodišče bo najverjetneje pred odločanjem o odškodnini želelo razrešiti predhodno vprašanje, ali je pogodba, na kateri temelji pravno razmerje med Mestno občino Maribor in Iskro, nična ali ne. Prav slednje pa se ugotavlja v tožbi, ki jo je mariborska občina sprožila pri pristojnem sodišču,« je dodala.
