Zadeva radarji, ki so pred dvema letoma v Mariboru s položaja prvega moža odnesli takratnega župana Franca Kanglerja, ne miruje. Podjetje Iskra, ki je takrat v sklopu javno-zasebnega partnerstva z mestno občino namestilo radarje in s tem sprožilo proteste, je na mariborsko okrožno sodišče vložilo 12,8 milijona evrov visoko odškodninsko tožbo.
Aktualna mestna oblast pod vodstvom župana Andreja Fištravca pa je na mariborsko okrožno sodišče vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti pogodbe, čemur je Iskra ugovarjala in zahtevala prenos pristojnosti v Ljubljano. Mariborsko prvostopenjsko sodišče je temu sicer ugodilo, a je nato višje po pritožbi mestne občine primer vrnilo okrožnemu sodišču. V uradu predsednice mariborskega okrožnega sodišča so napovedali, da bi se sojenje predvidoma lahko začelo v začetku leta 2015, a v Iskri za zdaj tovrstne zadeve ne želijo komentirati.
Dejstvo je, da je odškodninski zahtevek veliko nižji od tistega, s katerim je v času najbolj vročega dogajanja okoli radarjev grozil prvi mož Iskre Dušan Šešok.
Informacijo smo včeraj preverili tudi na mariborski občini, a so bili v izjavi precej skopi. Taja Kordigel iz Mestne občine Maribor, je sporočila, da tožbo Iskre razumejo kot pravno folkloro. »Sodišče bo najverjetneje pred odločanjem o odškodnini želelo razrešiti predhodno vprašanje, ali je pogodba, na kateri temelji pravno razmerje med Mestno občino Maribor in Iskro, nična ali ne. Prav slednje pa se ugotavlja v tožbi, ki jo je mariborska občina sprožila pri pristojnem sodišču,« je dodala.
