V zavetišču imajo prednost občani MO Kranj, vendar pa ne zavrnejo niti prebivalcev drugih občin. Večina uporabnikov je moških, trenutno pa so v zavetišču tudi tri ženske. Nastanjeni so lahko največ dve leti, v tem času pa jim sodelavci zavetišča pomagajo urediti življenje. Puričeva ob tem sicer opozarja, da je v današnjih kriznih časih to zelo težko, zato tudi po preteku dveh let nikogar ne postavijo na cesto. V okviru kranjskega zavetišča deluje tudi razdelilnica hrane.
Direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek je dejal, da so jo uvedli že leta 1997. Sprva so hrano donirala večja lokalna podjetja, pozneje pa je k projektu pristopila kranjska občina, ki letno za to nameni 100.000 evrov. V zadnjem času so vzpostavili še dodaten podprogram zbiranje viška hrane, v katerem različna podjetja hrano, ki bi sicer končala na odpadu in je še uporabna, dostavijo v razdelilnico. Dnevno razdelijo do sto obrokov.
Kot pravi Podbevšek, pa so na Gorenjskem potrebne še dodatne kapacitete. »Življenje današnjega človeka ima toliko pasti, da je vse več ljudi, ki se lahko v trenutku znajdejo brez strehe nad glavo. Zlasti imam tu v mislih ljudi, ki zaradi prenizkih dohodkov oziroma pomanjkanja sredstev niso sposobni plačevati računov za stanovanje in zato prihaja do deložacij. In ti ljudje, celotne družine, so v konkretnem položaju izpostavljeni potrebi po strehi nad glavo,« opozarja Podbevšek. Tako je v okviru priprave izvedbenega načrta Regionalnega programa socialnega varstva do leta 2020 v načrtu, da bi na Gorenjskem, natančneje na Jesenicah, vzpostavili še eno zavetišče.