Novice Svet24

Mramor tri tedne po prevzemu poslov od svojega predhodnika Uroša Čuferja ugotavlja, da proračunu za leto 2015 v primeru neukrepanja grozi skokovita rast primanjkljaja. Če ne naredimo nič, lahko leta 2015 primanjkljaj, ki je za zdaj načrtovan v višini 859 milijonov evrov, glede na spremenjene okoliščine kaj hitro preseže dve milijardi evrov. "To bi predstavljalo pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP)," je Mramor sredi minulega tedna opozoril na novinarski konferenci.

Tako visok primanjkljaj se mu zdi nesprejemljiv. Najprej zaradi nas samih, saj si dodatne zadolžitve ne moremo privoščiti, poleg tega pa zaradi postopkov, ki jih Evropska komisija vodi proti Sloveniji - namreč postopka presežnega primanjkljaja ter postopka srednjeročnih makroekonomskih neravnovesij. Če bi s takim primanjkljajem prišli pred Evropsko komisijo, "bi se oba postopka prestavila na višjo raven, ko so sankcije res boleče", je opozoril.

Kot še sprejemljiv proračunski primanjkljaj v letu 2015 Mramor navaja številko 1,2 milijarde evrov oz. 2,7 odstotka BDP. Da bi ga dosegli, bo treba povečati prihodke za približno sto milijonov evrov, odhodke pa oklestiti za 754 milijonov evrov. S tem bi proračunska poraba v letu 2015 znašala nekaj manj kot 9,3 milijarde evrov, kar je 300 milijonov evrov manj, kot pa bo predvidel rebalans letošnjega proračuna.

"Ravni javnih izdatkov ne želimo bistveno zniževati, želimo pa spreminjati strukturo izdatkov na način, da bodo imeli večjo težo tisti, ki vplivajo na gospodarsko rast," je usmeritev, ki jo bo zasledoval pri pripravi sprememb proračuna za leto 2015, pojasnil Mramor.

Ministrom je vlada že naročila, da možne prihranke vsak za svoj resor predlagajo sami. Dogovorili so se tudi o ukrepih na področju javnih naročil ter ukrepih za povečanje učinkovitosti in racionalizacijo javnega sektorja. Pri tem nameravajo nadaljevati z restriktivno politiko plač v javnem sektorju, seveda v sodelovanju s socialnimi partnerji, je dejal Mramor.

Konec leta se izteče dogovor o politiki plač v javnem sektorju in če novega dogovora ne bo, bi sprostitev plač z novim letom pomenila dodatnih 268 milijonov evrov izključno proračunskih odhodkov, je izračunal. Kot so naknadno za STA pojasnili na finančnem ministrstvu, pa bi na ravni javnega sektorja (torej skupaj z javnimi blagajnami) glede na predvidena sredstva v sprejetem proračunu za leto 2015 to pomenilo 440 milijonov evrov dodatnih stroškov.

Očitno bo torej finančno breme tega vprašanja večje, kot je bilo doslej znano oz. je pojasnjevala zdaj že nekdanja vlada - namreč, da bi nedogovor s sindikati pomenil "le" 350 milijonov dodatnih stroškov v proračunu.

Ob tem se v sindikalnih vrstah pojavljajo tudi ugibanja, ali je vlada nove številke "napihnila" zato, da bi se lažje pogajala. Časa za dogovor je namreč vse manj, na vladi pa pogajalskih izhodišč še vedno niso potrdili. Predlog naj bi minister za javno upravo Boris Koprivnikar sicer že pripravil, a naj bi ga Mramor zavrnil in zahteval predvideno triodstotno znižanje mase plač glede na letos. To bi po nekaterih ocenah pomenilo več kot 100 milijonov evrov dodatnega znižanja.

Rebalans proračuna za leto 2015 pa je potreben tudi zaradi izpada prihodkov zaradi neuveljavitve davka na nepremičnine (192 milijonov evrov) ter višjih izdatkov za obresti (119 milijonov evrov). Slednji so bili prenizko načrtovani že v letošnjem proračunu, kar se sicer zdi Mramorju zdi razumljivo, kajti ob sprejemanju proračuna še ni bilo znano, za koliko bo treba dokapitalizirati banke.

Za 174 milijonov evrov od načrtovanih bodo po Mramorjevih izračunih prihodnje leto višji tudi transferji iz državnega proračuna Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tam pričakujejo, da bodo prihodnje leto deležni podobnih proračunskih sredstev kot letos, ko naj bi za kritje razlike med prihodki in odhodki prejeli 1,11 milijarde evrov, za pokojnine in druge dajatve po posebnih predpisih pa nekaj manj kot 311,6 milijona evrov.

Sredstva od Kapitalske družbe (Kad) so za letos načrtovana v višini 190 milijonov evrov, od tega 50 milijonov evrov skladno z zakonom kot vsako leto ter 140 milijonov evrov od privatizacije. Ker se to ni zgodilo, je država zavodu za nemoteno izplačevanje pokojnin namenila še 140 milijonov evrov. Do načrtovanih 190 milijonov evrov tako manjka še 50 milijonov evrov, ki jih Kad zaradi letošnjega neusklajevanja pokojnin zavodu ne bo nakazal, čeprav jih slednji zahteva.

Mramor potrebo po spremembah proračuna za leto 2015 pojasnjuje tudi z dejstvom, da se Sloveniji prihodnje leto obeta neto primanjkljaj do evropskega proračuna v višini 291 milijonov evrov. Lahko se namreč zgodi, da EU v zadnjem letu črpanja evropskih sredstev iz tekočega programskega obdobja zadrži izplačilo pet odstotkov sredstev do zaključka revizij, zadnji poslani zahtevki pa bodo verjetno povrnjeni iz evropskega proračuna šele v letu 2016.

V zdaj veljavnem proračunu za leto 2015 je primanjkljaj predviden v višini 2,4 odstotka BDP. Takšen primanjkljaj je Sloveniji priporočila tudi Evropska komisija, a z vključenimi enkratnimi učinki. Teh enkratnih učinkov pa je ob vrsti resnih fiskalnih tveganj lahko kar precej, je dejal Mramor in med njimi izpostavil neznanke, namreč glede izplačila deviznih vlog nekdanje LB, odločitve ustavnega sodišča glede podrejenih obveznic, izida raznih tožb proti državi ali nadaljevanja sanacije bančnega sistema.

Pred pripravo rebalansa pa bo treba spremeniti nekatere zakone. Ker se z letom 2015 ukinja davek na bilančno vsoto bank, Mramor predlaga zvišanje davka na finančne storitve in na zavarovalne posle. V zakonu o dohodnini namerava ohraniti najvišji dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo, ki je bil sicer uveden le za leti 2013 in 2014, več denarja pa naj bi v proračunu ostalo tudi na račun znižanja olajšav pri plačevanju CO2 taks.