Da je opravljanje dela ribiča najdražje ravno v Izoli, je jasno. To je edina občina na Obali, ki priveznine, v nasprotju s Koprom in Piranom, zaračuna. Jezni ribiči so javno nezadovoljni z razmerami na ribiškem pomolu, od izolske komunale pa so dobili tožbe zaradi neplačevanja. Kot je za Primorske novice povedala vodja ribiške pisarne v Izoli Snežana Levstik, se več let trudijo, da bi našli skupni jezik: »Več kot sedem let se trudimo, da bi z občino in komunalo rešili zadeve. Obnova ribiškega pomola bi morala olajšati delo ribičev, ne pa ga oteževati.«
Občina je za obnovo pomola pridobila kar 2,2 milijona evrov evropskega denarja, vendar je pozabila na zahteve in pričakovanja ribičev. Projekt obnove se je začel leta 2006, ko je nastal prvi spor. Postopek privezovanja bark se je iz bočnega spremenil v prečni sistem, kar bistveno otežuje delo. Kljub temu so ribiči popustili in zaupali obljubam, da bodo za lažji dostop do bark in iztovarjanje ulova postavili pontonske pomole. A se je tudi tu zataknilo in pomolov še danes ni. To je za Svet24 potrdila tudi vodja kabineta župana Kristina Zelić: »Z današnjo prostorsko ureditvijo ribiškega pomola umestitev pontonskih pomolov ni možna. Tudi zavod za varstvo kulturne dediščine ni dopustil umestitev tovrstnih pontonov na ribiški pomol.«
Po pripovedovanju ribičev pa je tudi oprema neprimerna. Razpadajoče mreže za zabojnike, zarjavela železna tehtnica, neuporabni transportni trak so le nekatere stvari, ki jih izpostavijo. Očitno pa ne dovolj glasno, saj so na občini seznanjeni le z manjšim delom pritožb: »S pritožbami ribičev glede neustreznosti opreme nismo seznanjeni, z izjemo poškodb na zabojnikih za hranjenje opreme. Ti bodo skladno s programom rednega vzdrževanja tudi sanirani,« je povedala Zelićeva.
Težke gospodarske razmere in nespoštovanje dela pa mnoge ribiče žene v to, da svoj poklic opuščajo. Tudi prvi upokojeni izolski ribič Franc Pianecki se je odločil, da se s sinom, ki nadaljuje tradicijo ribištva, iz te dejavnosti umakneta. Pri tem se je za lokalni časopis izpovedal: »Ribiči so že od nekdaj najnižja 'kasta', saj velikih dobičkov pri večini ribičev ni.« Da je takih, ki se ukvarjajo izključno z ribolovom, vse manj, se zavedajo tudi v občinski upravi in pojasnijo: »Ugotavljamo, da veliko ribičev poleg osnovne dejavnosti opravlja še komplementarne, ki ribištvo nadgrajujejo – prevoz potnikov ali gostinske storitve. Nekateri so dobili subvencijo EU za razrez ribiških bark, nekateri pa tudi subvencijo za usmerjanje v druge dejavnosti. Podobne ugotovitve veljajo za vse tri istrske občine.«
Glasne pritožbe in pritiski so prisilili občino, da začne to težavo reševati. Govori se o tem, da bi oblikovali pravilnik, ki bi omogočal subvencioniranje priveznin tudi v Izoli. »Dozdajšnji pravilnik in proračun nista vsebovala postavke, na podlagi katere bi lahko v celoti subvencionirali priveznine, oziroma občinski svet take možnosti ni potrdil. V sodelovanju s predstavniki ribičev smo pripravili predlog in rešitev, ki bi tako možnost dopuščal,« zaključi vodja kabineta. Možnosti za reševanje lokalnega spora je zagotovo veliko. Ribiči pa mirno upajo, da bodo negativnim korakom sledili še pozitivni razpleti.
