Z ruskimi predstavniki je govoril po rusko, nemalokrat naj bi se norčeval iz stanja, v katerem so baltske države in Poljska, hvalil je stališča Rusije, so se glasile obtožbe Benedejčiča, kariernega diplomata, ki je bil pred funkcijo slovenskega predstavnika pri zvezi Nato tudi veleposlanik v Moskvi. Slovenski mediji z desnega pola so poročali o domnevnem uradnem zahtevku Poljske za preiskavo varnostnih organov Nata.
Zdaj o tej prijavi nihče ničesar ne ve, poljski veleposlanik Cezary Krol je za zadevo izvedel iz medijev, minister za zunanje zadeve Karl Erjavec pa je Benedejčiča zaslišal in uradno ugotovil, da je slovenski javnosti nekdo prodajal buče. Podobnega mnenja sta obe domači varnostni službi, ki sta sporočili, da Benedejčič nikoli ni bil pod njihovim drobnogledom, tako trdijo tudi predstavniki Nata v Bruslju.
Erjavec je na vprašanja, zakaj je na podlagi poročanja medijev Benedejčiča poklical na uradni zagovor, odgovoril, da je to moral storiti, saj je preverjal dejstva. Požarreport medtem nadaljuje objavo domnevnih informacij, po katerih naj bi Erjavec Benedejčiča pred nekaj meseci pred zaposlenimi na MZZ javno pohvalil: »Dobro si opravil, dobro si nastopal, samo prosim te, daj z zmernostjo, da ne bom spet dobival klice iz tujine o tvojih nastopih. Ne da se mi ob vsaki priložnosti pojasnjevati predsedniku, da nisi ničesar narobe naredil …« Pri čemer je imel Erjavec v mislih predsednika države Boruta Pahorja.
Benedejčičev problem je očitno njegova močna naklonjenost do Rusije, zaradi česar se ga v javnosti označuje za rusofila, saj je večkrat javno povedal, da je glede odnosov Nata z Rusijo optimist.
To očitno moti nove članice Nata, ki zaradi stanja v Ukrajini do Rusije gojijo precej napete odnose. Da ima glede teh vprašanj v Natu Slovenija sorazmerno velik vpliv, je ob desetletnici našega članstva zapisal kar Benedejčič. Meni namreč, da se je Slovenija dokazala »ne le kot konstruktivna sogovornica, temveč tudi kot država, ki je z lastnimi argumenti sposobna vplivati na ostale zaveznice. To še posebej velja za vprašanja zahodnega Balkana in odnosov Nato–Rusija.«
Za komentar tega smo poklicali zunanjepolitičnega analitika Andreja Stoparja, ki pa je povedal, da lahko o konkretni zadevi pove le to, da v vrhu Nata verjetno prihaja do različnih ocen o stopnji vojaških groženj na vzhodni meji severnoatlantske zveze, ter kako naj se nanje odziva. S vprašanjem, kakšno argumentacijsko linijo je ubralo slovensko predstavništvo na vrhu Nata, kar bi morebiti lahko zmotilo vzhodne članice, smo se obrnili tudi na MZZ, vendar do zaključka redakcije nismo prejeli odgovora.
