Jernej Pavlič je na političnem parketu novodošel, a ostaja star znanec študentske politike, kjer so ga ljubkovalno klicali Jery. Začel je leta 2011 v poslanskem klubu Gambino kot poslanec v Študentskem zboru ŠOUL (ŠZ). Viri trdijo, da je tedaj poslušal navodila samozvanega »študentskega botra« Uroša Novaka in prispeval k uničevanju javnih servisov v sklopu študentskega organiziranja. Po navedbah so mu šli v nos predvsem nekomercialni zavodi Študentska svetovalnica, Radio Študent in K6/4.
Kot študentski poslanec je na seji ŠZ 22. septembra 2011 predlagal spremembe aktov o ustanovitvi omenjenih zavodov, s čimer bi študentska politika dobila neposreden vpliv nad imenovanji njihovih direktorjev. Temu se je uspešno uprl le Radio Študent, klub K4 je pozneje politično prevzela Novakova klientela – skupina Povezani, Študentska svetovalnica pa zaradi finančnih rezov pravkar izdihuje v smrtnih krčih.
Pavlič je po tem fiasku odstopil kot poslanec, rekoč: »Svoja jajca sem dal na mizo!« ter na omenjeni seji tožil, da so se nad njim izvajali pritiski celo prek njegovega strica Jožefa Duhovnika, tedaj še dekana Fakultete za strojništvo v Ljubljani in nesojenega tajkuna. Duhovnik je namreč v devetdesetih uničil Litostroj in na cesto pognal 3000 delavcev, nato pa ga neuspešno skušal kupiti. Naši viri trdijo, da je stric Pavliču tedaj rekel: »Takšnim petelinom se režejo glave!«
Radio Študent piše, da je Pavlič pri študentskih poslancih pred tem zlobiral posojilo 100.000 evrov za projekt Oblakomat, kot se je v osnovi imenovalo podjetje Printbox, ki je nato doživelo nekaj prelevitev pravnih oseb, zato ŠOUL nikoli ni vrnilo omenjenega zneska. RŠ sicer ni zapisal točnih vsot, vendar navaja neimenovane vire, ki trdijo, da je Pavlič za svoje lobistične usluge od tega zneska prejel nezanemarljivo provizijo. ŠOUL se sicer še vedno trudi s tožbo podjetja Printbox, ki ga preiskujejo tudi kriminalisti.
Pavlič je nato napredoval v predsednika podmladka Pozitivne Slovenije, saj naj bi bil zaradi svojega pristopa všeč tedanjemu predsedniku PS Zoranu Jankoviću. Pri njegovi kandidaturi mu je verjetno pomagala tudi Alenka Pavlič, njegova mama in tedanja poslanka PS v državnem zboru. Imenovanje vseeno ni potekalo gladko, pravzaprav naš vir navaja, da je povzročilo popoln razkol v podmladku PS.
Ko je Alenka Bratušek postala premierka, se ni več ločil od nje, postal je vodja njenega kabineta in menda njena desna roka. Naš vir navaja, da se je ta ekipa svojega pristopa do politike učila iz danske politične drame Borgen. Premierka se je namreč identificirala z glavno junakinjo, ki je postala tehnična mandatarka in v treh sezonah uspela sprejeti le en reformni paket, preostali čas pa trpela politične napade. Podobno kot Bratuškova, ki vse od kongresa PS, na katerem se je za predsednika stranke ponovno ustoličil Janković, ni znala drugega kot navajati mizernih številk gospodarske rasti, za katere si je pripisovala vse zasluge, in deliti nizkih udarcev svojim političnim nasprotnikom.
Ali ji je tako svetoval Pavlič, ostaja neznanka, prav gotovo pa je kot osrednji svetovalec zdaj izrinil Stojana Pelka, ki se je že odstranil iz kariernega projekta, imenovanega Zavezništvo Alenke Bratušek.
