»Dobrodošlo je, da je med ljudmi čut za odgovornost, […] da to sporočajo na mirnih protestih. Drugačno stališče imam, če se dogajajo nemiri.« Janko Veber o vseslovenski ljudski vstaji.
Namesto da bi v svojih 16 letih kot župan poskrbel za napeljavo osnovne infrastrukture, na podlagi česar bi se Romi lahko postopno začeli integrirati v družbo, je leta 2007 prek lokalnega radia občane celo pozval k protestnemu shodu proti priselitvi romske družine Strojan. Zdaj se izvija, da je to storil na podlagi zahtev občanov in da se je želel le seznaniti s stališči vseh, vendar so predstavniki lokalnih Romov potožili, da so se med dolgimi leti njegovega županovanja počutili izključene.
Kot predsednik državnega zbora pod mandatom Alenke Bratušek se je kljub temu izkazal kot strpen in povezovalen politik, ki je omogočal parlamentarno razpravo. Prav tako je pozdravil proteste, ki so posredno odnesli njegovega predhodnika Gregorja Viranta.
Odgovornost do državljanov pa je pod Vebrovim mandatom trpela, ko so lansko leto spreminjali ustavno ureditev glede referendumske zakonodaje. Na razpravo je tedaj povabil predstavnike civilne družbe, ki pa so se večinoma izkazali za predstavnike desničarskih gibanj, med njimi skoraj izključno takšne iz skrajnih organizacij. Nekateri so mu takrat očitali, da skuša na ta način razvrednotiti široko civilnodružbeno nasprotovanje delnemu ukinjanju instituta neposredne demokracije.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Dandanes je slišati, da ga želi na funkciji podpredsednika ob sebi obdržati tudi aktualen predsednik DZ – Milan Brglez. Veber s temi funkcijami ni zadovoljen, iz zakonodajnega telesa bi rad napredoval v izvršnega – postati želi minister za obrambo, a naj bi ga pri tem oviralo slabo znanje angleškega jezika. Slednji je uraden jezik zveze Nato, Veber pa si tam s svojo nemščino ne bo mogel pretirano pomagati. Povrhu je šele v tem sklicu postal član parlamentarnega odbora za obrambo, s tem področjem se prej ni ukvarjal.
»Ne gre samo za očiten poskus razvrednotenja narodnoosvobodilnega boja in partizanskega odpora, ampak tudi za zmanjševanje pomena zavezniške vojske.« Janko Veber o preimenovanju Vojašnice Franca Rozmana - Staneta.
Jezikovno neznanje naj bi predstavljalo oviro predvsem mandatarju Miru Cerarju, če ga bo ta podprl, bo torej znano danes opoldne. Veber mora nato prepričati še lastno stranko, ki trenutno trpi zaradi frakcijskih bojev. Očitek se glasi, da ni najprimernejši kandidat za funkcijo; stranka bi namreč lahko predlagala izkušeno Ljubico Jelušič, ki je po poklicu obramboslovka, z vodenjem tega resorja pa že ima izkušnje. Vse kaže, da se lahko vse ustavi ravno v SD, saj naj predsedujoči Dejan Židan pri trgovanju za stolčke ne bi bil prepričan o tem, ali SD resnično potrebuje resor za obrambo in ali ga je pripravljen »kupiti«, tako da se odpove ministrstvu za šolstvo.
Eno je gotovo, če bo Veber stopil v izvršno vejo oblasti, se bo moral odpovedati tako funkciji poslanca kot podpredsednika DZ, bo pa zato imel možnost biti »aktiven minister« in morda po vzoru zdaj že nekdanjega obrambnega ministra Romana Jakiča redno obiskovati naše fante na mednarodnih misijah.