"Zelena rast pomeni spodbujanje gospodarske rasti in razvoja ter hkrati zagotavljanje ohranjanja naravnih bogastev, od katerih je odvisna naša blaginja," je na četrtkovi novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja oddelka za statistiko okolja in energetike na državnem statističnem uradu Mojca Žitnik. Da bi to dosegli, je treba spodbujati naložbe in inovacije, ki podpirajo trajnostno rast in prinašajo nove gospodarske priložnosti, je dodala.
Prizadevanja za merjenje uspešnosti pri doseganju zelene rasti izhajajo iz Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki je v strategiji zelene rasti razvila konceptualni okvir in kazalnike za spremljanje napredka pri doseganju zelene rasti, vendar so te raziskave še na začetku. Slovenski statistiki so s tem prvič poskusili prikazati kazalnike zelene rasti za Slovenijo, z izdelavo teh kazalnikov pa so zaenkrat začele še Češka, Nizozemska, Južna Koreja in Nemčija, je pojasnila Žitnikova.
Kazalniki za spremljanje napredka pri doseganju zelene rasti se delijo v štiri skupine - nanašajo se na produktivnost uporabe okoljskih sredstev in naravnih virov, temeljne naravne dobrine, okoljske razsežnosti kakovosti življenja ter politične odzive in gospodarske priložnosti.
Podatki statističnega urada, ki je pri spremljanju kazalnikov uporabljal različna časovna obdobja, so za Slovenijo denimo pokazali, da se je naša energetska produktivnost do leta 2007 dvigovala, po letu 2008 pa ostaja približno enaka, to je 3,4 milijona evra na kilo tone naftnega ekvivalenta, je pojasnila Žitnikova. Vodna produktivnost medtem upada.
Lesna zaloga se povečuje - medtem ko je leta 1953 znašala 112 kubičnih metrov na hektar, se je do leta 2012 povzpela na 285 kubičnih metrov na hektar površine. Izpostavljenost škodljivim delcem PM10 se znižuje in je pod dovoljeno mejo, delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa strmo narašča - iz 11 odstotkov v letu 2004 se je leta 2012 dvignil na skoraj 40 odstotkov. Delež okoljskih davkov v primerjavi z vsemi davki je dokaj stabilen in se giblje med osmimi ter desetimi odstotki.
Kazalniki zelene rasti so sicer še zelo novi, zato jih mednarodna javnost še ni dokončno interpretirala. Primerjave z omenjenimi državami, ki so se teh raziskav že lotile, pa kažejo podobne rezultate. "Le energetska produktivnost je pri nas enakomerna, v ostalih državah pa se zaenkrat še dviguje. Pri ostalih kazalnikih ni bistvenih odstopanj," je dejala Žitnikova.
Kot pravi, skoraj vsi kazalniki kažejo, da Slovenija napreduje v smeri zelene rasti. "Zaradi žledoloma sicer ne vemo, kaj bo z lesno zalogo. Tu se zna stvar morda nekoliko obrniti. Načeloma pa je praktično povsod zaenkrat opaziti trend izboljšanja," je povedala. Tudi zdajšnji evropski komisar za okolje Janez Potočnik veliko govori o zeleni rasti in Žitnikova meni, da se to počasi prenaša tudi v slovenske politične vrhove.
Bistvo strategije zelene rasti je sicer vzajemna krepitev vidikov okoljske in ekonomske politike, zato zelena rast ni nadomestilo za trajnostni razvoj, ampak je njegov bistven del, je povedala Žitnikova. Trajnostni razvoj ob okoljskem in ekonomskem namreč upošteva tudi socialni vidik.
