Ob tem po prepričanju odhajajočega ministra ne smemo zapostaviti vloge človeških virov in multidisciplinarnega pristopa k raziskovanju, kar vključuje tudi vede o človeku, družboslovje in humanistiko, so sporočili iz ministrstva. Kot je podaril minister, morajo države članice storiti več, da nacionalne strategije približamo strateškim ciljem EU.
"Pri tem se vedno pojavlja vprašanje zagotavljanja finančnih sredstev in razpršenih investicij, ki mnogokrat prezrejo obstoječe kapacitete na področju raziskovalnih infrastruktur," je dejal Pikalo. Ob tem je dodal, da je treba vprašanje raziskovalne infrastrukture v imenu večje učinkovitosti nujno povezati z nacionalnimi prioritetami strategij pametne specializacije. Neformalno zasedanje ministrov, ki poteka med 21. in 22. julijem, je namenjeno raziskovalnim infrastrukturam, ki imajo vse večjo vlogo pri spodbujanju znanja in tehnologij.
Evropska komisarka za raziskave, inovacije in razvoj Maire Geoghegan-Quinn je uvodoma napovedala, da bo v novem delovnem programu 2014-2020 za raziskovalno infrastrukturo in inovacije na voljo 580 milijonov evrov. Generalni sekretar Združenja Commonwealth Univerz John Wood pa je poudaril, da je za strateški pristop k raziskovalni infrastrukturi vitalnega pomena, da se zavedamo prednosti multidisciplinarnih znanosti. Brez humanistične znanosti in družboslovja po njegovem namreč ne moremo pričakovati napredka na področju naravoslovnih znanosti in tehnike.
Slovenija
Pikalo za krepitev evropskega sistema za raziskovalno infrastrukturo
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je danes na neformalnem srečanju ministrov za konkurenčnost v Milanu poudaril, da je treba sistem Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture še okrepiti. Nujno je maksimalno sodelovanje držav, saj lahko le tako EU konkurenčno nastopa na globalni ravni.
Mediaspeed
