V območju evra je javni dolg, izražen kot delež BDP, konec prvega trimesečja dosegal 93,9 odstotka, potem ko je bil konec lanskega leta pri 92,7 odstotka. Zvišanje javnega dolga na četrtletni ravni sledi dvema zaporednima četrtletjema padcev, je sporočil evropski statistični urad Eurostat.
V EU se je delež na ravni trimesečja prav tako zvišal, in sicer s 87,2 odstotka na 88 odstotkov BDP. Tudi v medletni primerjavi se je javni dolg v območju evra in celotni EU zvišal. Države z evrom so pred letom dni beležile dolg v višini 92,5 odstotka BDP, osemindvajseterica pa v višini 86,2 odstotka BDP. Skupno je javni dolg držav z evrom ob koncu prvega letošnjega četrtletja znašal 9056 milijard evrov, v celotni EU pa 11.571 milijard evrov.
Sicer je največji del javnega dolga odpadel na vrednostne papirje z izjemo delnic, in sicer je ta del predstavljal 79,3 odstotka vsega dolga držav z evrom in 80,9 odstotka dolga držav članic EU. Posojila so predstavljala 17,9-odstotni delež dolga v območju z evrom in 15,4-odstotni v osemindvajseterici, medtem ko je bil delež tujih valut in denarnih vlog v javnem dolgu držav z evrom 2,8-odstoten, v EU pa 3,7-odstoten.
Slovenija
Neslavno prvo mesto: Slovenija med državami EU najbolj povečala javni dolg
Javni dolg držav z evrom je ob koncu prvega četrtletja letos dosegal 93,9 odstotka vrednosti njihovega bruto domačega proizvoda (BDP) in se je tako v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani nekoliko povečal. V celotni EU je javni dolg znašal 88 odstotkov BDP. Slovenija je med vsemi članicami javni dolg na četrtletni ravni povečala najbolj.
Profimedia
